8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Lex Slavinec
Kako si je državni sekretar na ministrstvu za šolstvo Mitja Slavinec izboril reden proračunski vir in se oklical za regionalnega akademika
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mitja Slavinec je z lobiranjem uspel, da so poslanci podržavili Pomursko znanstveno unijo. Slavinec je nekoč zagovarjal LDS, tokrat bo na volitvah nastopil za gibanje Povežimo Slovenijo.
Se še kdo spomni ministrice za izobraževanje Simone Kustec, politologinje, ki je v politiko prišla kot poslanka zdaj ugasle SMC, a nato zamenjala posadko in postala članica Janševe vlade? Ministrica, ki je najbolj kriva za kolaps šolskega sistema v času epidemiološke krize, se v javnosti ne pojavlja veliko. Na listi strankarskega konglomerata Povežimo Slovenijo sicer kandidira v domačem Kamniku, a se drži v ozadju. Ljudje z ministrstva za izobraževanje že dolgo trdijo, da je izgubljena in da je večino njenih del prevzel ekspeditivni državni sekretar Mitja Slavinec. Ta je med drugim s svoje nekdanje fakultete pripeljal štiri profesorske kolege, ki jih je porazdelil na direktorska mesta v direktoratih ministrstva, prav tako pa je kadroval tudi na drugih področjih, denimo na javni agenciji za raziskovalno dejavnost, kamor je bil za direktorja (začasno) imenovan Mitja Lainščak, eden od sodelavcev mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, katere dekan je bil Slavinec pred prihodom na ministrstvo.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
8. 4. 2022 | Mladina 14 | Politika
Državni sekretar na ministrstvu za izobraževanje Mitja Slavinec je z lobiranjem uspel, da so poslanci podržavili Pomursko znanstveno unijo. Slavinec je nekoč zagovarjal LDS, tokrat bo na volitvah nastopil za gibanje Povežimo Slovenijo.
Se še kdo spomni ministrice za izobraževanje Simone Kustec, politologinje, ki je v politiko prišla kot poslanka zdaj ugasle SMC, a nato zamenjala posadko in postala članica Janševe vlade? Ministrica, ki je najbolj kriva za kolaps šolskega sistema v času epidemiološke krize, se v javnosti ne pojavlja veliko. Na listi strankarskega konglomerata Povežimo Slovenijo sicer kandidira v domačem Kamniku, a se drži v ozadju. Ljudje z ministrstva za izobraževanje že dolgo trdijo, da je izgubljena in da je večino njenih del prevzel ekspeditivni državni sekretar Mitja Slavinec. Ta je med drugim s svoje nekdanje fakultete pripeljal štiri profesorske kolege, ki jih je porazdelil na direktorska mesta v direktoratih ministrstva, prav tako pa je kadroval tudi na drugih področjih, denimo na javni agenciji za raziskovalno dejavnost, kamor je bil za direktorja (začasno) imenovan Mitja Lainščak, eden od sodelavcev mariborske Fakultete za naravoslovje in matematiko, katere dekan je bil Slavinec pred prihodom na ministrstvo.
Tukaj se ni ustavil. Mitja Slavinec, ki je sicer rojen v Murski Soboti, rad se tudi potaplja in vozi drage avtomobile, vodi Pomursko znanstveno unijo (PAZU), regionalno akademsko združenje, ki povezuje pomurske doktorje znanosti, njihov cilj pa je razvoj pomurske regije. PAZU je bila že zdaj prejemnica proračunskih sredstev, a ni jih bilo veliko, prihajala so predvsem z Zavoda za zaposlovanje, iz murskosoboškega razvojnega centra in Javne agencije za raziskovalno dejavnost. Lani so tako iz proračunskih virov dobili 50.000 evrov.
To se bo spremenilo. Državni zbor je na pobudo prekmurskih poslancev sprejel poseben zakon o Slavinčevi akademiji. Zagovorniki zakona so trdili, da je prav, da se znanje v Sloveniji porazdeli in da bo ta zakon omogočal, da se več mladih vrne v Prekmurje, a v resnici se je zgodilo podržavljenje lokalnega združenja. S sprejetim zakonom je namreč ustanoviteljica PAZU postala Slovenija, njeni zaposleni pa javni uslužbenci. Finančna sredstva se sedaj zagotavljajo neposredno iz proračuna na podlagi finančno ovrednotenega letnega programa dela, h kateremu da soglasje vlada. Po ocenah naj bi država prispevala vsaj 100.000 evrov na leto.
Takšni ad hoc zakoni so seveda problematični, pravna služba državnega zbora je tako zapisala, »da je ustanovitev osebe javnega prava zgolj za eno območje v republiki Sloveniji, ostala območja pa so iz tega izključena, vprašljiva tako s pravno sistemskega vidika kot tudi z vidika načela enakosti«. Zapisala je tudi, da so naloge PAZU vsebinsko enake nalogam, ki jih upravlja Slovenska akademija znanosti in umetnosti. »Takšna ureditev pa povzroča nejasnosti, pravno negotovost in nekonsistentnost pravnega reda.« Seveda ni nenavadno, da se je proti zakonu opredelil predsednik SAZU Peter Štih. Zelo ostri so bili tudi pri Koordinaciji samostojnih inštitutov v Sloveniji. Po njihovem mnenju »ustanavljanje regionalnih akademsko-znanstvenih unij, ki naj bi se financirale iz proračuna, jasno kaže na izkoriščanje sistema za zasebne ambicije posameznikov na ministrstvu, nepotrebno porabo proračunskega denarja, namenjenega znanosti, in nadaljnjo fragmentacijo slovenskega akademskega prostora«.
Zakon je državni zbor sprejel mesec dni pred volitvami. Proti je glasovalo 11 poslancev, preostali se pač niso želeli zameriti prekmurskim volivcem.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.