Izveden bo nov postopek za izgradnjo odlagališča radioaktivnih odpadkov

Kolikšen bo cenovni limit v novem razpisu, še ni jasno

Iz Agencije za radioaktivne odpadke (ARAO) so včeraj sporočili, da so zaključili »ponovni pregled« ponudbe za izgradnjo odlagališča nizko- in srednje radioaktivnih odpadkov ter ugotovili – kar je sicer ugotovil že prejšnji vodstvo agencije -, da ponudba konzorcija podjetij Riko, Kolektor CPG in CGP ni ustrezna. Konzorcij je za posel skušal iztržiti kar dobrih sto milijonov evrov več, kot je predvideval razpis – kljub temu pa je nova vodilna agencije kolebala z odločitvijo, da se ponudbe ne sprejme.

Spomnimo; zdaj že bivši direktor agencije Sandi Viršek je že 22. marca izdal sklep, da se javno naročilo za izgradnjo odlagališča ne odda. Omenjen konzorcij, ki je edini ostal v drugem krogu razpisnega postopka, namreč ni oddal dopustne ponudbe, saj je zahteval 148,4 milijona evrov brez DDV ali 3,4-kratnik zagotovljenih sredstev. A ta sklep Virška, ki mu je 29. marca potekel mandat, je takoj ob nastopu funkcije preklicala naslednica Petra Grajžl. Grajžl je na direktorsko mesto v agenciji prišla kar iz kabineta ministra za okolje Andreja Vizjaka; pred tem je bila zaposlena na Komunali Brežice, katere nadzornik je bil pred leti Vizjak.

Preklic odločitve o neoddaji posla so mnogi poznavalci videli predvsem kot dokaz nekvalificiranosti Grajžl, ki je (za zdaj) imenovana začasno, kot vršilka dolžnosti. Namreč že na Mladini smo uspeli v nekaj urah dobiti nedvoumen odgovor Direktorata za javno naročanje, ki deluje znotraj ministrstva za javno upravo: odgovor pritrjujejo odločitvi Virška, saj javni naročnik ne sme sprejeti ponudbe, če ponudbena cena presega zagotovljena sredstva. V razpisu postavljena vrednost gradnje (43,3 milijona evrov brez DDV) pa izhaja iz zadnje, to je že »E-verzije« investicijskega programa za odlagališče, ki ga je poleti 2020 potrdilo tudi pristojno ministrstvo.

Zdaj, po močni medijski odmevnosti posla tudi Grajžl pritrjuje, da je ponudba konzorcija podjetij Riko Janeza Škrabca, Kolektor CPG Stojana Petriča in CGP Darija Južne, prijatelja ministra Vizjaka, nedopustna: »Ponudnik je v ponudbi jasno navedel, da gradnje ne bo izvedel v določenem terminskem planu (900 dni). Ravno tako je iz ponudbene dokumentacije razvidno, da je strošek pogodbenih kazni za zamudo prištel k skupni ponudbeni vrednosti, kar je nedopustno in se njegova ponudba kot nedopustna zavrne.«

Kaj sledi? Agencija bo ponovila javno naročilo in v njem določila »realen rok za izvedbo« gradnje, kar pomeni daljši od 900 dni (malo manj kot dve leti in pol). Grajžl je sporočila tudi, da so »glede na ugotovitve zaključenega postopka in zaradi hitro se spreminjajočih razmer na trgu ter rasti cen« naročili novelacijo Investicijskega programa. Kaj bo ta prinesla, ni jasno; res denimo je, da obstoječi program ne vključuje cenovnih posledic aktualnih razmer, zlasti ne vojne v Ukrajini. Poznavalci opozarjajo, da so se cene materialov res podražile – a ne vse in ne za tri- do štirikrat.

Veljavni Investicijski program za odlagališče, v katerem je gradnja odlagališča le en del, ocenjuje celotne stroške do leta 2059 (!) na 194,62 milijona evrov po stalnih cenah z DDV oziroma po tekočih cenah 202,6 milijonov evrov z DDV. Kot so nam pojasnili na ministrstvu za infrastrukturo, program vsebuje vse stroške za izgradnjo, zapiranje in obratovanja odlagališča ter nadomestila zaradi omejene rabe prostora občini do leta 2059, vrednosti v programu pa so bile oblikovane na podlagi cen iz leta 2020. Ob gradnji so v program vključeni stroški pridobivanja lokacije, sodelovanje z lokalno skupnostjo, vso potrebno dokumentacijo, meritve in analize, ki znašajo 61,43 milijona evrov z DDV ter nadomestila občini Krško do 2059 v skupni višini 84,3 milijona evrov, še pravijo na ministrstvu.