Kakšna bi bila Slovenija po še štirih letih vlade, ki bi jo vodil Janez Janša? 

Za hip si zamislimo, da Janez Janša in njegovi politični podporniki zmagajo na volitvah. Morda za las ali dva, a zmagajo, nastane nova koalicija in vladajo še najmanj štiri leta, če ne celo več. Možnost za kaj takšnega obstaja. Kdo bi sestavljal to vlado? Najmanj tri stranke: SDS, NSi, stranka Povežimo Slovenijo ter morebiti še »bonus« stranka, ki jo je ustanovila Aleksandra Pivec. Stari obrazi, znani politiki torej.

In kdo so ti ljudje, ki Sloveniji znova obljubljajo nagel razvoj, višje plače, nižje davke in svetlo prihodnost?

Predsednik SDS Janez Janša je bil obsojen zaradi žalitve žensk, izogiba se sodnim obravnavam, njegov odvetnik na sodiščih namenoma zavlačuje, sam pa ne zna pojasniti izvora svojega premoženja. Eden izmed ministrov SDS je pred leti napovedal, da bo sodnikom »trl jajca«, a po razkritju posnetkov ni odstopil, pač pa je za vse obtožil »smetarsko mafijo«. Član SDS je tudi politik, ki je vozil pijan, vendar se od politike ni poslovil, ampak se je s funkcije državnega sekretarja zgolj preselil v državni zbor. Član SDS je tudi minister, ki je opomin pred odpovedjo delovnega razmerja javni uslužbenki izrekel na diskriminatoren način, zaradi maščevanja, zdaj pa na sodišču poskuša izničiti ugotovitve zagovornika načela enakosti. V tej novi vladi bi sodelovala tudi NSi. Gre za stranko, ki zagovarja krščanske vrednote, torej poštenje in resnico, eden izmed njenih ministrov pa je »pozabil plačati račun za hotel«, toda ko se je izkazalo, da je namesto njega račun plačalo podjetje, je užaloščeno odstopil in zatrdil, da je žrtev izsiljevanja in zarote. Isto je naredila Aleksandra Pivec, ki je lagala o svojem izletu v Izolo, in vseskozi podobno počne tudi Zdravko Počivalšek, ki zase misli, da je nad zakonom. Ko so mu uradni državni organi dokazali, da je kršil zakon o integriteti, se je posmehoval in dejal, da ni kršil ničesar in da je Komisija za preprečevanje korupcije tista, ki »politizira«.

Takšni, prav takšni so ljudje, ki bi radi ponovno prevzeli oblast.

Komisija za preprečevanje korupcije je v torek objavila spregledano mnenje, v katerem ponovno opozarja, zakaj je pomemben nadzor nad izvršilno vejo oblasti. Zapisala je, da je sicer navajena na neprimeren odnos do samostojnih in neodvisnih državnih organov, a izkrivljanje, manipulacije, zaničevanje njenega dela, pa četudi se to dogaja v žaru predvolilnih spopadov, daje »popolnoma neprimeren signal državljanom, da zakonov ni treba upoštevati, kar je z vidika preprečevanja korupcije in krepitve pravne države skrb zbujajoče«.

Kaj je svoboda? Kaj je demokracija? Kaj je življenje v skupnosti? Svoboda je avtonomnost, demokracija je možnost soodločanja, življenje v skupnosti pa pomeni dogovor o pravilih skupnega bivanja. Stranke, ki so na oblasti, se na vse troje namenoma požvižgajo. Vseeno jim je za svobodo posameznika in državnih ter drugih družbenih institucij, želijo jih nadzirati. Vseeno jim je za demokratično odločanje, če bi bilo drugače, ne bi preganjale tistih, ki pozivajo k višji volilni udeležbi. In hkrati jim je vseeno za skupna pravila, za pravila politične spodobnosti in za zakone. Vse to je žalostno, vse to je zelo nevarno.

Natančno o tem se bo odločalo na nedeljskih volitvah, odločalo se bo o spoštovanju temeljnih pravil demokracije. Če bo zmagala politična opozicija, se bo pravo politično delo šele začelo. Svet je v krizi, še težje bo. A slovenska politika, pa tudi mediji se že leta ukvarjajo predvsem z Janezom Janšo, njegovo napadalnostjo in brezsramnostjo, to pa duši vsebinsko razpravo in skriva odgovor na vprašanje, zakaj so takšni politiki, kakršen je Janez Janša, uspešni.

O drugi možnosti, o tem, da bo v nedeljo Janša zmagal, pa je v resnici zelo težko razmišljati. Vsi na volitve torej.