Študijsko potovanje

Kulinarični študio
Kolaričeva 1, Koper
Tel.: 070 495 575
Ob nedeljah in ponedeljkih je Študio zaprt, sicer pa od torka do petka obratuje od 10. do 20. ob sobotah pa od 9. do 20. ure. Za degustacijske špure se spodobi napovedati vsaj dan vnaprej.

Ambient:
visok, vabljivo prijeten pritlični prostor z integrirano kuhinjo ter nekaj mizami v notranjosti in mizicami na mirni peš ulici

Napitki:
lep primer zanimivega sodelovanja s sosednjo vinoteko, ki zagotavlja jedem primerno vinsko spremljavo, večinoma iz primorske vinorodne pokrajine

Vegetacija:
glede na prikazano tehnično znanje in ustvarjalnost pri pravočasni najavi niti rastlinojedci ne bodo ostali lačni

Dostopnost:
parkirajte kje v Kopru (najbližje je na pomolu pri kapitaniji), nato pa na špancir do lokala; za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
izvirne zamisli in zanimive, pogumne kombinacije sestavin
uporaba prvovrstnih sestavin
pljukanci s sipinim lardom

Ne tako fino:
mogoče bi vseeno kaj sladkega

Obsežna in zanimiva chefova degustacija stane 40, vinska spremljava enakih atributov pa 25 evrov.

»Popotove palme pa niso ravno v življenjski formi …« je usodo na koprsko rivo zasajene flore komentiral Konzumov referent za okoljska vprašanja, a sta nato svež vetrc in pogled na nebesno in morsko modrino kar dobro, kozarec lepo ohlajene Gordijeve malvazije pet-nat pa do konca dvignila razpoloženje naše tokratne (dobesedno) študijske odprave v Koper. Naš cilj je bil lokal, ki je bil najprej neke sorte apgrejdana mož-in-žena pekarna in mikro picerija; to sta glavna protagonista ponudbeno razširila še na preprosta, a zanimiva kosila, tem pa sčasoma dodala resnejše poznopopoldanske degustacijske ibunge.

Vse skupaj se v Kopru dogaja v enem, prijetno domačnem prostoru: šefe obratuje v preprosti kuhinji za pultom, jedi zlaga na krožnike, jih prinaša za mize, na hitro predstavi, natoči vino in šiba dalje. Po placu se med mlaskanjem in čebljanjem gostov iz chefovega kota razleže še kakšen dodaten podatek o izvoru posamezne sestavine ali uporabljene tehnike in zdi se, da tu med vsakim obedom nastaja ad-hoc študijska skupina.

Naša, ki je nastala na začetku tega tedna, je imela predelati kar veliko snovi: že prva lekcija puhastih mišk iz kislega testa, potresenih z drobno nastrganim paškim sirom, je bila zanimiva, nato pa je ob šestih ali sedmih simultano prinesenih krožnikih (z neizvedljivim skaručenskim opozorilom šparajte se pri kruhu) zmanjkalo časa za delanje zapiskov, zato beležimo po spominu: na šavor z do perfekcije uravnoteženim razmerjem med sladkim in kislim je mojster pripravil girice (!); burata ni bila italijanska, ampak vipavska (zato se imenuje burjata in nje sredica ni smetanasta, ampak albuminska); kremasto stračatelo spremljata krema iz pečene paprike in cvetni prah; karakterni bakalar postrežejo s postrvjimi ikrami, skorajda puhasto račjo pašteto s slanim maslom in rdečim poprom, vitelo tonato pa je dvakratno zatvistan: telečji del je surov, tatarski, ribji pa ni iz tuna, ampak iz v slovenskem morju ulovljene, na sopari kuhane in navlaknane strelke. Nora kolekcija hladnih reči, nora!

In nato pašti, obe domači, obe v vseh pogledih naštudirani v nulo: na zob kuhani, kompaktni pljukanci so bili pripravljeni z divjimi šparglji in obloženi z OMG lardom iz sipe, nežni široki rezanci pa z mesnim ragujem (s piko na i v obliki drobno narezane surove zelene) in iz sifona nabrizgano peno iz prej omenjene burjate. Sledila je anatomska lekcija z na ne čisto navaden način odrezanim, a izjemno mehkim in sočnim bržolnim stejkom, ki ga je spremljala z mušolami (!) polnjena čompa, frišal pa radič s fermentiranim brokolijem.

Namesto sladice (ki je sprva niti nismo pogrešali, ozirajoč se nazaj pa bi bilo fajn okusiti tudi kakšno noro cukrarijo) so na mizo ob figovi mostardi prileteli še trije zajebani siri iz jam pod Sinjim vrhom (check: Konzum 42/2020). No, zajebani smo tudi mi, a tale koprski študijski program bi težko certificirali drugače kot zvrnjeni na hrbet.