Novi zakon o RTV Slovenija

Zakon o RTV Slovenija, ki omogoča vpliv politike na imenovanje poslovodnih organov javnega zavoda, torej v nadzorni in programski svet zavoda, ta dva pa vplivata na večino kadrovskih, strateških in finančnih odločitev, je bil napisan daljnega leta 2005, bil je potrjen na referendumu in se od takrat praktično ni spreminjal. Eden od avtorjev zakona je Branko Grims, tedanji in sedanji poslanec stranke SDS. V vsem tem času je bilo nekaj poskusov z novimi rešitvami, zakon je bil nekajkrat napisan na novo, a enkrat nova različica ni dobila podpore na še enem referendumu, drugič ga je koalicija pustila v predalu, spet tretjič je sprejetje novega zakona preprečil padec vlade. V javnosti se že nekaj časa pojavljajo različni predlogi o zakonskih spremembah, enega pa naj bi pripravljali tudi pravniki na RTV Slovenija. Sprememba zakona o RTV je ena od glavnih zavez nastajajoče vlade, boljše zakonske rešitve je javno podprl tudi Robert Golob.

Pravna mreža za demokracijo je v torek sklicala tiskovno konferenco in predstavila temeljne zakonske ideje novega zakona. Kaj predvidevajo? Po njihovem predlogu naj bi sedanji programski in nadzorni svet združili v en organ, bil bi večji, a v njem bi bilo manj ljudi, ki bi jih neposredno imenoval državni zbor. Namesto politike bi člane sveta imenovali zaposleni v nacionalnem mediju, pa tudi druge javne institucije, kot so varuh človekovih pravic, Slovenska akademija znanosti in umetnosti ter druge. Omenjeni predlog je zmes že obstoječih zakonskih rešitev, bistvo pa je umik politike iz javnega medija. »Ugotavljamo, da je delujoč in kakovosten javni servis prvi pogoj za zdravo demokracijo, hkrati pa je javni servis soočen s številnimi izzivi od digitalizacije, globalizacije, komercializacije medijskega prostora, ki mu v zadnjih dveh letih ni kos, ker se je ukvarjal sam s sabo. S temi spremembami bi radi zagotovili normalizacijo in stabilizacijo okolja, ki bo omogočala kakovostno produkcijo vsebin in umirila razmere, da bo zavod skupaj z zaposlenimi in javnostjo začel dolgoročen razmislek o prihodnosti javnega servisa,« je povedala pravnica Barbara Rajgelj.

Sprejemanje velikih zakonskih sprememb ni enostaven posel, Pravna mreža za demokracijo je denimo pred meseci v državni zbor vložila nov zakon o nalezljivih boleznih, vendar ta ni končal pravne poti, zaradi volitev bi ga bilo treba vložiti še enkrat. Novi zakon o RTV bo imel pred seboj še več težav. Brez dvoma bo stranka SDS, ki ji je uspelo podrediti RTV Slovenija, zakonu nasprotovala, brez dvoma bo grozila še z enim referendumom, lahko se bo obrnila tudi na ustavno sodišče, saj naj bi novi zakon skrajšal mandate trenutno potrjenih članov programskega in nadzornega sveta. V takšnih primerih je treba razmisliti nekaj korakov vnaprej. Bi bilo modro najprej sprejeti samo zakonske spremembe, ki spreminjajo sestavo programskega sveta, ali je pametneje sprejeti ves zakon, ki določa tudi druge stvari, recimo način financiranja javnega zavoda? Kako pravno korektno zamenjati sedanje programske svetnike? Kaj storiti s praznimi ideološkimi pojmi, kot sta uravnoteženost in politična nevtralnost? In predvsem, kako naj politika sprejme zakon, ki bo omejil njeno moč?

Nekaj pa gre javnemu servisu vseeno na roko. Prvič, pritisk civilne družbe je tolikšen, da ga nova vlada ne more ignorirati. In drugič, stanje na RTV Slovenija je v resnici katastrofalno, verodostojni informativni program skorajda ne obstaja več, dlje časa bo aktualni zakon ostal v veljavi, bolj se bo javna hiša sesuvala sama vase. To pa je tudi interes tistih, ki so na odgovorna mesta postavili nesposobne ljudi in politično preverjene kadre.

Sprejetje novega zakona o RTV bo prvi resni politični preizkus nove vlade.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>