Od »bravo« do »užas«

V Slovenji je kar 50 odstotkov voženj z avtomobilom, krajših od dveh kilometrov, kažejo statistični podatki. V Inštitutu za politike prostora – Ipop te navade in zlasti njihovo opustitev vidijo kot enega ključnih izzivov večletnega evropskega projekta »LIFE CARE4CLIMATE«. V občinah po Sloveniji na bolj prometnih ulicah začasno organizirajo Odprte ulice, v bližini šol pa Šolske ulice. »Gre za začasne preureditve prometnih ureditev, ki spodbujajo aktivno mobilnost, torej hojo in kolesarstvo, in so v smislu infrastrukture bolj po meri človeka – pešca in kolesarja,« razlaga Aidan Cerar iz Ipopa.

Trenutno projekt Odprte ulice po Škofji Loki in Postojni poteka v Velenju, kjer so za dva tedna, do 17. maja, v Odprto ulico spremenili Rudarsko cesto v centru mesta. Z začasno prometno ureditvijo so z ulice umaknili parkirišča, razširili prostor za pešce in kolesarje, uredili prostore za druženje z začasnimi klopmi, grmovnicami in cvetlicami ter omejili tranzit avtomobilov čez ulico, ki ga bodo za krajši čas tudi ukinili. Dostop do javnih storitev, trgovin, hotela, kavarn in stanovanjskih površin ostaja nemoten, z začasnimi ureditvami je še lažji. »Izbiramo ulice, v katerih občine načrtujejo neko spremembo in iščejo smer, ključni del našega projekta pa je, da o začasni ureditvi dobimo mnenja ljudi in preverimo, kako se mobilnost lahko spremeni,« pravi Cerar in dodaja, da je zanimanje občin zelo veliko, kar je spodbudno.

Da spremembe prometnih ureditev marsikoga motijo – čeprav se denimo parkiranje zgolj preusmeri z ulic v zastonjske parkirne hiše –, je po Cerarju pričakovano. Komentarji pod Facebook objavami velenjske občine, ki obvešča o projektu Odprte ulice na Rudarski cesti, pričakovano zajemajo ves spekter, od »bravo« in »hvala« do »užas« in »katastrofa«. A vse dosedanje ankete ob koncu projektov kažejo večinsko naklonjenost občanov ureditvam, prijaznejšim za pešce in kolesarje. »Praksa tudi v tujini kaže, da ureditev prijetnejšega in varnejšega prostora za hojo pomeni več peščev. To v mestih spodbuja razvoj gospodarstva, ponudbe. Tak primer je že Ljubljana.«

Drugi pomemben projekt spodbujanja aktivne mobilnosti so tako imenovane Šolske ulice. »Pri nas veliko staršev otroke v šolo pripelje z avtom; pet minut pred začetkom pouka imamo tako pred šolami avtomobilske zamaške in kaos, ki je nevaren za otroke-pešce,« pravi Cerar. Koncept Šolske ulice, ki so ga že preizkusili v Solkanu, kmalu pa ga bodo še v Mostu na Soči, pomeni razširitev varnega prostora za otroke -pešče pred šolami in vzpostavitev točk začasnega ustavljanja »Poljubi in odpelji« (kiss&ride). »Starši otroke pripeljejo in izpustijo v prometno varen prostor pred šolo,« pravi Cerar.

V Ipopu se z razširjeno avtomobilsko vožnjo na kratke razdalje ukvarjajo tudi analitično; pravkar poteka anketa, ki jo izvaja Ninamedia, v kateri skušajo zbrati razloge za uporabo avtomobilov na zelo kratkih razdaljah. »Razumevanje razlogov je podlaga za vse spremembe,« pravi Cerar.