Zgodba o tem, kako je prepoved televizijske oddaje povzročila državljanski odpor

Ko so odgovorni na TV Slovenija ukinjali oddajo Studio City, so si verjetno mislili dvoje. Prvič, oddaja je dobro gledana, a je prišel čas za spremembe. Naredili bomo drugačno, morda slabšo, neatraktivno oddajo, ljudje je ne bodo marali, ne oddaje ne drugega voditelja, a nova oddaja bo naša, medijski prostor je treba uravnotežiti. Drugi premislek bi lahko bil takšen: vemo, da delamo napako, a jo bomo vseeno naredili, saj ne moremo dopustiti, da se novinarji upirajo, da se postavljajo na noge in nam, ki ustvarjamo prvorazredni program, diktirajo, kaj je pravo novinarstvo.

Obe možnosti sta slabi, ena slabša od druge, vendar je tistim na vrhu Kolodvorske vseeno; vseeno jim je za javnost, vseeno jim je za novinarje, vseeno jim je za ugled javne medijske hiše. Oddajo Studio City so najprej ukinili in potem skrušeno priznali, da pravega nadomestila nimajo. Imajo le reprize, uspešni so v rušenju, graditi ne znajo.

Politiki odhajajoče vlade radi govorijo o tem, da je RTV Slovenija rdeča trdnjava, da jo vodijo komunisti, kar naj bi bil eden glavnih razlogov, da je demokracija v Sloveniji zgolj iluzija. Paradoks je v tem, da imajo prav. Na RTV Slovenija res vladajo komunisti, a ne takšni z rdečo izkaznico, pač pa podporniki Janeza Janše, ki uporabljajo komunistične metode vladanja in prevzemanja avtonomnih družbenih struktur. Iz RTV bi radi naredili politično trobilo. Njihovih programov ne bi nihče več gledal ali poslušal, a to ni bistveno. Bistveno je, da javna medijska hiša ni več avtonomna – kdor je preveč svoboden, je lahko nevaren. »Stari, predvidljivi partijci,« bi o vsem tem dejal Vlado Miheljak.

Kaj pomeni ukinitev Studia City, so lepo prikazali torkovi Odmevi, elitna večerna informativna oddaja TV Slovenija. Odmeve je voditeljica Rosvita Pesek začela s poročilom o sestavljanju nove vlade, predvajali pa so posnetke pogovora, ki ga je imel Robert Golob v Studiu 9. maj z Marcelom Štefančičem, jr. Predvajan je bil torej pogovor diverzantskega Studia, ki je bil v ponedeljek izveden v nabito polni dvorani Mladinskega gledališča (producent oddaje je bila skupina NON-GRUPA). Vse, kar je tam povedal Robert Golob, bi lahko povedal na TV Slovenija. A ni, ker je bil Studio City ukinjen in prestavljen na drugi kanal.

Posnetke gledališkega Marcela Štefančiča, jr. in dveh gostov si je v dveh dneh na internetu ogledalo več kot 200.000 ljudi, kar je številka, kateri bi veselo prikimal generalni direktor RTV Andrej Grah Whatmough, človek, ki je najbolj odgovoren za propadanje javnega medija. Ko je prevzemal RTV Slovenija, je veliko ljudi opozarjalo, da nima dovolj izkušenj in da ni nikoli vodil tako velikih sistemov. Zmotili so se. Očitno ima Andrej Grah Whatmough dovolj sposobnosti, da dela tisto, kar mu je zapovedala politika; enako je s predsednikom programskega sveta Petrom Gregorčičem.

V sredo popoldne se je na RTV Slovenija začelo izrekanje o opozorilni stavki, ki naj bi bila izvedena 23. maja. Lepo, vendar pozno. Programski svet TV Slovenija je tako ravno potrdil ustanovitev dveh različnih uredniških enot informativnega programa, kar bo po mnenju Sindikata novinarjev Slovenije in Koordinacije novinarskih sindikatov na RTV Slovenija predstavljalo »možnost za sistematično kršitev uredniške avtonomije in poklicnih standardov, posledično pa večje ogrožanje avtonomnega in objektivnega informiranja javnosti«. Na dan stavke naj bi programski svetniki odločali o rebalansu proračuna, o tem, koliko denarja bo v prihodnje namenjeno za kakšno oddajo. Zdaj, ko je na TV Slovenija padel Studio City, že prej Točka preloma, Globus in oddaja Politično s Tanjo Gobec, se lahko zgodi, da bodo začeli padati še drugi, denimo Tarča, Tednik ali Odmevi, oddaje, ki se nekako še uspejo obraniti pred političnimi pritiski. Naslednji cilj je Radio Slovenija.

In Studio City? Voditelj Odmevov Igor E. Bergant je v Mladini zapisal, da oddaja Studio City zrcali in simbolizira tisti del slovenske družbe, ki ima korenine v alternativnih gibanjih: ta so v demokratizaciji in osamosvajanju igrala pomembno vlogo. »Izkoreninjenje ali predrugačenje Studia City je nedržavotvorno in – če že hočete – protislovensko dejanje. Težko se je izogniti občutku, da gre v bistvu za pritlehno maščevanje.« Danes je težko utišati kritiko, ljudje so jezni, ljudem ni vseeno. Kar se je v ponedeljek zvečer dogajalo v dvorani Mladinskega gledališča, je bil prvovrsten novinarski dogodek, dva intervjuja, kolumne, komentarji, voditelj, ki je kot rock zvezdnik poslušalce spravljal v delirij. Ko je Marcel Štefančič, jr. prišel na oder, je doživel ovacije, in ko je odhajal z njega, ovacije niso prenehale.

Morda so njega in njegovo ekipo odstranili s televizije, niso pa uspeli utišati svobode govora.