Vzajemna kupuje medicinske centre

Največja ponudnica dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zavarovalnica Vzajemna, je 20. aprila postala lastnica medicinskega centra Barsos-MC, prvega zasebnega zdravstvenega doma v Ljubljani. Pri Vzajemni nočejo razkriti, koliko so odšteli za nakup – zagotavljajo zgolj, da denar ni šel iz sredstev dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, ki je uzakonjeno kot javni interes, pač pa iz presežkov drugih prostovoljnih zavarovanj, ki jih tržijo.

Barsos-MC je tretje podjetje, tretja d. o. o., ki jo je Vzajemna kupila v zadnjih 12 mesecih. Julija lani je najprej kupila večinski, 51-odstotni delež zasebnega zdravstvenega centra Aristotel, ki posluje v Novem mestu in Krškem, septembra pa še 60-odstotni delež ljubljanske Poliklinike za stomatologijo in estetiko obraza Dentalni center Varuh zdravja, ki se je prej imenovala Ars Salutaris Adriatic. Podatkov o lanskem poslovanju Barsos-MC, ki ga je Vzajemna kupila od podjetij v lasti Gorana Kristana, še ni. Pred tem je center, v katerem deluje tudi več koncesijskih ambulant, zadnja tri leta izkazoval dobiček, leta 2020 dobrih 42 tisoč evrov pri 1,6 milijona evrov prihodkov.

»Strategija Vzajemne predvideva razvoj lastnih zdravstvenih centrov, s katerimi zavarovancem omogočimo boljšo ponudbo in hitrejše storitve,« razlagajo pri Vzajemni. »Omogočimo jim boljše storitve kot v primerih, ko smo zavarovalnice le posredniki med svojimi zavarovanci, ZZZS in izvajalci storitev.« Govorijo seveda o zavarovancih, ki vplačujejo in bodo vplačevali dodatna prostovoljna zdravstvena zavarovanja. Z dražitvijo teh, ki je pričakovana, bodo zavarovanja in nekatere zdravstvene storitve postopno dostopni le tistim, ki so premožnejši, kažejo izkušnje iz tujine.

Pri tem je pomenljiv podatek, da je imela Vzajemna konec lanskega leta 818.067 »članov«, od tega jih je bilo 771.114 ali 94 odstotkov iz naslova dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja. Torej iz zavarovanja, ki je uzakonjeno kot javni interes, ki ga je treba – da so zavarovanci deležni osnovne zdravstvene oskrbe – plačevati poleg obveznega zavarovanja in ki se izvaja po načelih medgeneracijske in spolne vzajemnosti.

Agencija za zavarovalni nadzor je vse tri zavarovalnice pozvala, naj opustijo sporne oglaševalske prakse, s katerimi si konkurirajo pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju.

Dušanu Kebru, nekdanjemu ministru, se Vzajemnini nakupi zdravstvenih ustanov ne zdijo sporni, če bo šlo v resnici za prave zasebne ustanove. »Bojim pa se, da zavarovalnice računajo na javni denar prek koncesijskih pogodb in javnih razpisov za skrajševanje čakalnih dob. Ker je primarni interes zasebnih zavarovalnic ustvarjanje dobička, bi to pomenilo, da država javni denar za zdravstvo kanalizira v dobičke zasebnikov. To ni sprejemljivo: če je cilj dejavnosti dobiček, mora zasebni lastnik prevzeti tudi vsa tveganja; ta pri zasebnem zdravstvu pomenijo predvsem pridobivanje zadostnega števila ljudi, sposobnih plačevanja iz žepa ali nakupa premij zasebnega zavarovanja. Mimogrede: za razcvet pravega zasebnega zdravstvenega zavarovanja je Slovenija veliko premajhna.« Pri Vzajemni nakupe izvajalcev zdravstvenih storitev sicer utemeljujejo med drugim s tem, da so taki nakupi običajna praksa zavarovalnic v tujini.

Čeprav v Vzajemni trdijo, kot smo že zapisali, da za nakupe zdravstvenih izvajalcev ne porabljajo denarja iz dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, je skrb zbujajoč »opomin«, ki ga je Vzajemni in obema preostalima ponudnicama, Generaliju in Triglavu zdravje, marca letos izrekla Agencija za zavarovalni nadzor. Vse tri zavarovalnice je pozvala, naj opustijo sporne oglaševalske prakse, s katerimi si konkurirajo pri dopolnilnem zdravstvenem zavarovanju. Gre za akcije, s katerimi zavarovancem za prestop ponujajo ugodnosti v obliki vračil denarnih zneskov, vrednostnih bonov, popustov in daril, ki presegajo po zakonu dovoljeni triodstotni popust pri premiji. Agencija je opozorila, da so take prakse popoln odmik od uzakonjenega javnega interesa, po katerem bi morali biti vsi zavarovanci pri dopolnilnem zavarovanju enako obravnavani ne glede na starost, spol in zdravstveno stanje. Posebej skrb zbujajoče je, da lahko te akcije povzročajo dodatne stroške in po mnenju agencije privedejo celo do zvišanja zavarovalne premije za dopolnilno zavarovanje.

Pri Vzajemni nakupe izvajalcev zdravstvenih storitev utemeljujejo med drugim s tem, da so taki nakupi običajna praksa zavarovalnic v tujini.

Ocene, koliko denarja je trojica družb že potrošila s spornimi akcijami, ni, je pa to denar, izgubljen za javno zdravstvo. Čeprav so v agenciji potrdili, da po opominu marca opažajo izboljšanje praks, denimo Vzajemna ob sklenitvi dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja še vedno ponuja »brezplačno članstvo v programu Varuh zdravja, ki prinaša različne ugodnosti«. Med njimi sta denimo majica in 20 evrov dobroimetja, ki ga lahko prejemnik porabi za druga Vzajemnina zavarovanja. Tako je jasno, da Vzajemna prek dopolnilnega zavarovanja, pri katerem si obratovalne stroške vsakič povrne iz zbranih premij (lani jih je bilo za 24,8 milijona evrov), rekrutira zavarovance za svoja komercialna zavarovanja in storitve.

Pri Vzajemni je bilo sicer konec leta 2021 na zalogi 40,8 milijona evrov zbranih sredstev iz dopolnilnega zavarovanja, ki morajo biti skladno z zakonom namenjena izključno za izboljšanje dostopnosti zdravstvenih storitev.

POVEZANI ČLANKI:

• »Bojim se, da so lobisti že na delu«