20. 5. 2022 | Mladina 20 | Družba
»Bojim se, da so lobisti že na delu«
Dr. Dušan Keber, strokovnjak za zdravstvene sisteme
© Borut Krajnc
»Ne bi začel kar takoj kritizirati vlade, še preden je začela vladati. Sem pa zaskrbljen, ker odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napoveduje šele za konec leta 2024. To pomeni, da bodo tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za nakupovanje zasebnih zdravstvenih ustanov porabile še dodatnih sto milijonov evrov, ki jih dobivajo iz premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« o eni od napovedi nastajajoče vlade meni nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
20. 5. 2022 | Mladina 20 | Družba
© Borut Krajnc
»Ne bi začel kar takoj kritizirati vlade, še preden je začela vladati. Sem pa zaskrbljen, ker odpravo dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja napoveduje šele za konec leta 2024. To pomeni, da bodo tri zavarovalnice, ki ponujajo dopolnilno zdravstveno zavarovanje, za nakupovanje zasebnih zdravstvenih ustanov porabile še dodatnih sto milijonov evrov, ki jih dobivajo iz premij dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja,« o eni od napovedi nastajajoče vlade meni nekdanji zdravstveni minister Dušan Keber.
Ocena o dodatno porabljenih stotih milijonih evrov izhaja iz tega, da si tri ponudnice dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja (Vzajemna, Generali, Triglav, Zdravstvena zavarovalnica) zdaj na leto skupno zaračunajo približno 50 milijonov evrov za administriranje, druge izdatke in dobičke, to pa je za zdravstvo izgubljen denar. Keber je pri oceni upošteval dve izgubljeni leti, 2023 in 2024.
»Opozarjam, da je odprava dopolnilnega zavarovanja eden od najlaže uresničljivih ciljev vlade, ker zanj ni potrebno iskanje novih virov. Zdaj vsi prispevamo enake premije, okrog 35 evrov na mesec, in vse, kar je treba storiti, je te premije spremeniti v proporcionalni, torej pravičnejši davek,« ter prenesti v javni zdravstveni sistem, pravi Keber. »To pomeni, da tisti, ki imajo več, plačujejo več, tisti z nizkimi dohodki pa bistveno manj: vsaj 70 odstotkov ljudi bi plačevalo manj kot doslej. Ta dodatni vir bi lahko vključili v dosedanji zdravstveni prispevek zavarovancev, obstajajo pa še druge možnosti: vključitev v dohodnino ali vzpostavitev posebnega zdravstvenega davka, ki bo tako ali tako nujen zaradi potrebnih novih sredstev za dolgotrajno oskrbo. Pri tem bi bilo omenjenih 50 milijonov čisti prihranek. Izračuni so bili opravljeni že večkrat in nov način financiranja bi lahko začel delovati že 1. januarja 2023. Ker nova vlada odpravo napoveduje za konec leta 2024, se bojim, da so zasebne zdravstvene zavarovalnice in njihovi lobisti že na delu.«
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.