Prvi minister, ki je odkrito gej

Ko bodo v parlamentu potekli referendumski roki, s katerimi želi odhajajoča vlada onemogočiti sestavljanje nove, bo nov minister za delo postal Simon Maljevac, Slovenija pa naj bi takrat dobila prvega ministra, ki ne skriva istospolne usmerjenosti

Simon Maljevac (1981) je generalni sekretar Levice. Stranki se je pridružil takoj po drugem referendumu o zakonu o zakonski zvezi in družinskih razmerjih, na katerem je večina volivcev zavrnila pravice manjšine. Bil je eden izmed najpomembnejših članov ekipe »Čas je ZA«, aktivistov, ki so vodili kampanjo za potrditev zakona. Na drugi strani sta bila katoliška cerkev in Aleš Primc.

»Dolga leta sem deloval v nevladnem sektorju, v katerem sem se boril za pravice manjšin. V svojih bitkah sem se mnogokrat soočil s trkom v trenutno vladajočo oblast. Na svoji poti sem opazil, da je ravno politika tista, ki omogoča boljše življenje za vse. Levici sem se pridružil leta 2015. Takrat je bila Levica edina stranka, ki je polno stala za predlogom referenduma o družinskem zakoniku,« je zapisal v eni izmed svojih predstavitev.

To, da je sodeloval z aktivisti, ni presenečenje. Od leta 2007 je bil predsednik Legebitre, vplivne nevladne organizacije, ki se zavzema za pravice lezbijk, gejev, biseksualnih in transspolnih oseb. Urejal je časopis Narobe in strokovno raziskoval vprašanje diskriminacije. Tako je v Sodobni pedagogiki, najstarejši znanstveni reviji s področja vzgoje in izobraževanja pri nas, objavil izvirni znanstveni prispevek Pedri raus!, ki je zbudil precej zanimanja. V članku je med drugim razkril, da so bile, in ta ugotovitev velja še danes, »srednje šole razmeroma nevaren prostor za istospolno usmerjene posameznice in posameznike«.

V slovenskem šolskem sistemu se sicer vprašanjem o spolnosti raje izogibajo, zanimivo pa je, da v novi koalicijski pogodbi najdemo tudi zavezo o zmanjševanju nestrpnosti.

V njej je denimo zapisano, da bo vlada »v programih obveznega izobraževanja naslovila nestrpnost do drugačnosti. V predmetnik bomo vključili vsebine o spolnih in drugih stereotipih.«

Maljevac je leta 2011 v soavtorstvu izdal knjigo Obrazi homofobije, v kateri se je med drugim ukvarjal z vprašanjem, zakaj je spolna usmerjenost v Sloveniji še vedno razlog za diskriminacijo in nasilje. Leta 2012 je na Fakulteti za družbene vede na temo homofobije diplomiral pri profesorici Tanji Rener. Nekaj let je bil zaposlen pri zagovorniku načel enakosti. Leta 2017 pa je v imenu društva Legebitra pri Novinarskem častnem razsodišču sprožil spor zaradi članka, objavljenega na Nova24TV, kjer je bil takrat urednik nekdanji poslanec SDS Miro Petek. Maljevac se je pritožil zaradi članka Mit idealne pederske/lezbične družine: Lezbijki sta dekle mučili, posiljevali in izstradali ter to posneli!, Novinarsko častno razsodišče pa je kasneje presodilo, da se je zgodila kršitev novinarskega kodeksa, ker članek na nizkoten način predstavlja istospolno usmerjene osebe in istospolne pare, saj jim »pripisuje kazniva dejanja, ki niso povezana s spolno usmerjenostjo«. Miro Petek takrat na Maljevčevo pritožbo ni niti odgovoril.

Simon Maljevac je leta 2018 skupaj z Niko Kovač ustanovil Inštitut 8. marec, a se je potem raje odločil za institucionalno politiko. Dvakrat je na listi stranke Levica kandidiral na državnozborskih volitvah.

Ni strokovnjak za delo, družino in socialne zadeve, s temi področji se neposredno ni ukvarjal. Ljudje, ki ga poznajo, pravijo, da je »dober organizator«, da gre »za nekonfliktnega človeka, ki se ne zna skregati in raje posluša, kar je lastnost, ki povezuje kolektiv«. Nekdo je o njem dejal, da »raje gleda naprej in se ne ozira na poraze« in da »včasih potrebuje samoto za refleksijo dogajanja«.

Če želi biti uspešen minister, organizacijske sposobnosti seveda ne bodo dovolj, najprej se bo moral obdati z ljudmi, ki dobro poznajo področje dela, s strokovnjaki. V koalicijski pogodbi je namreč zapisanih veliko svetlih ciljev v socialni politiki, denimo zagovarjanje načela »socialne države« ali reforma delovanja centrov za socialno delo pa vzpostavitev posodobljenega sistema za izračun upravičenosti do socialnih pravic in podobno.

Simon Maljevac je v Sloveniji prvi ministrski kandidat, ki ne skriva istospolne usmerjenosti. Takšna razkritja so v tujini nekaj vsakdanjega. Xavier Bette je že dva mandata predsednik luksemburške vlade in je poročen z moškim. Spolna usmerjenost ne govori o tem, ali je človek dober ali slab, ne govori o tem, ali bo dober ali slab politik, a imenovanje geja na položaj ministra za delo, družino in socialne zadeve bi v Sloveniji pomenilo velik korak. Dejstvo, da bo Maljevac minister, ki bo odgovoren tudi za družinsko politiko, ni provokacija, prav tako bi lahko bil minister za obrambo ali šolstvo. Odhajajoči minister za delo Janez Cigler Kralj je recimo katoliški skavt in ustanovitelj katoliškega Zavoda Iskreni.net, pa so o njegovem delu bolj govorila dejanja kot okolje, iz katerega izvira. Bil je slab minister, ne glede na to, ali je veren človek ali ateist.

Simon Maljevac skupaj s partnerjem Romanom Kuharjem, profesorjem na Filozofski fakulteti in nekdanjim dekanom te fakultete, živi v Šenčurju, v majhni babičini hiši, ki je bila pred leti obnovljena in predelana.