20. 5. 2022 | Mladina 20 | Družba
»Če v Sloveniji ne bomo spremenili miselnosti, bo naše kmetijstvo kmalu le še za v etnografski muzej, v trgovini pa bomo kupovali izključno hrano iz tujine«
Aleš Kuhar, agrarni ekonomist
© Uroš Abram
Po dveh letih koronske krize je globalne preskrbne verige dodobra pretresla še vojna v Ukrajini, eni izmed šestih svetovnih žitnic. Metuljev učinek so nemudoma občutili vsi deli filigransko usklajenega in izredno občutljivega sistema, ki nas oskrbuje s hrano; cene slednje se vzpenjajo v nebo, inflacija naznanja resno gospodarsko krizo. Dr. Aleš Kuhar, profesor z Biotehniške fakultete v Ljubljani, ob tem opozarja na pomanjkljivosti slovenske agroživilske industrije, ki je po desetletjih nestrokovnosti, zgrešenih prioritet in divje privatizacije popolnoma neodporna proti globalnim šokom. In tako opevana samooskrba, za katero se s tolikšno vnemo zavzemajo politične stranke, tako leve kot desne? »Utvara in grobo poenostavljanje kompleksnih vprašanj,« razblini iluzijo Kuhar.
Voditelji držav G7 so 14. maja sprejeli zavezo o sodelovanju pri preprečevanju svetovne lakote zaradi vojne v Ukrajini. Združeni narodi pa so pred tem opozorili na globalno pomanjkanje koruze in žita v letu 2023. Kako resne so dejansko razmere?
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.