Rana ura

Futr kombi Super hrust
Središka ulica/Šmartinska cesta, Ljubljana
Tel.: 031 642 200
Super hrustova kitajska kišta je načeloma pripaljena od ponedeljka do petka od 11. do 15. ure. Glavne atrakcije hitro gredo, zato priporočamo vnaprejšnjo telefonsko poizvedbo!

Ambient:
prašna ulica na robu industrijskega wastelanda je idealen prostor za reality check in odmik od vsake vrste mestnega šminkeraja

Napitki:
limonada z grenivko, točen Tektonikov čehur, ohlajena dišeča dunja in, citiram ponudbeno tablo, coffe za popeš

Vegetacija:
sem se sicer hodi zaradi drugih reči, ampak skoraj vsak dan je na jedilniku tudi kakšna resno zanimiva zelenjavna jed

Dostopnost:
s Šmartinske ali Središke se zavije na makadamsko pot, ki je lahko tudi parking, za gibalno ovirane ni zaprek

Fino:
odojek & jagnje
super hrustljava odojkova koža

Ne tako fino:
nepredvidljiva (ne)razpoložljivost

Kila odojka stane 22, pol kile 12, kila jagnjetine pa 24 evrov. Porcije s prilogo so takole: odojkova mala 8, večja 10, jagnjetina pa 12 evrov. Dnevne specialke so po 7 ali 8, baklava pa 3 evre.

»Še včeraj pod Michelinovo zvezdico, danes pa že sredi prašne ulice!« je nenavadna pota usode nizkonakladniških gastronavtov komentiral član Konzumove preiskovalne skupine, ki je, sedeč na lesenih, na plastične gajbe kokakole položenih deskah, srebala prijetno ohlajeno in po vseh čeških predpisih pravilno natočeno pivo čehur (le kakšen kilometer stran ga v pivovarni Tektonik vari naš nekdanji fotografski sodelavec Jamnik). Provizorična klopca je – skupaj z dvema nizkima pravokotnima in dvema okroglima stoječima mizicama – edina dodatna oprema tam parkiranega tovornjačka, ki domačim gostom z velikim napisom obljublja najboljšega odojka izpod peke v mestu, tujcem pa z malo manjšimi črkami po liverpoolsko zagotavlja, da nikoli ne bodo jedli sami.

To drugo – verjetno zato, ker je v močni korelaciji s prvim – zagotovo velja: nasproti Super hrustovega kombija se pogosto ustavljajo vozila, iz njih izstopajoči osebki pa bodisi naročijo porcijo za konzumacijo na opisanem pohištvu bodisi v vrečah odnašajo škatle sveže pečene robe čakajočim lačnim v okoliških delavnicah, pisarnah ali domovih. Iz česar izhaja tako rekoč edina težava, ki jo imamo s Super hrustom: kaj rado se zgodi, da odojče (vsak dan) in jagnje (sreda) poideta, še preden je sonce v zenitu, tako da želodci pisarniškega delavstva, ki začnejo kruliti okoli 13. ure, kaj lahko ostanejo prazni.

No, ne čisto: Super hrustov sam-za-vse mojster v ponvah in kozicah vsak dan uprizori še dve dodatni zanimivi jedi. Za časa našega obiska sta to bila v česnu marinirani piščanec na v nulo zdušenem rižu z maslom (s solatnim dodatkom hrustljavega, z bučjakom odišavljenega kitajskega zelja) ter nekakšen keto ali pač LCHF-jevski v ponvi zapečeni domači fižol sivček z opremo iz ohrovta, pomidorov, hrustljavih cuket ter osvežilno tapenado iz zelišč in zelenih oliv; pozabiti pa ne gre niti na sočno, morebiti malo preveč zbito baklavo, ki s požirkom dišeče dunje jedca ponese čez ciljno črto.

Zdaj pa še k osnovni dejavnosti. Nomen je v tem primeru res omen: gazda je peko odojka (in jagnjetine) v lesenem izoliranem zaboju z na pokrov naloženim ogljem (mašina je v latinskih Amerikah znana kot la caja cina) naštudiral v nulo, skupaj z zaključno fazo hrustanja kože, s primernim razkosavanjem pa poskrbi tudi za to, da vsak jedec dobi uravnotežen obrok – mehko in sočno, prvinsko, le s soljo začinjeno meso ter kos najprej med zobmi hrskajoče, nato pa med jezikom in nebom topeče se kože, vse skupaj pa zaokrožujeta pečen krompir in na zob prepražena sezonska zelenjad. Verjemi, da se splača pravočasno organizirati, pohiteti in prasence ujeti.

Že res, da je Super hrustova lokacija taka, da bi Frank Underwood tu zlahka sklenil kakšen shady dogovor in da je obiskovalstvu komajda zagotovljen minimalni gostinski komfort. Ampak ravno zaradi tega si tu na varnem pred metro snobi, medtem ko mastnih prstov in polnih ust momljaš Super. In hrust!