Institucija, ki lobira za interese ameriških multinacionalk, dobiva v Sloveniji javni denar

AmCham Slovenija, okrajšava za Ameriško gospodarsko zbornico, je eden od AmChamov iz 44 evropskih in vzhodnoazijskih držav. Gre za mrežo zagovorniških (gre za marketinški izraz, ki nadomešča besedo lobističnih) organizacij, ustanovljenih za spodbujanje interesov ameriškega gospodarstva, zlasti multinacionalk.

AmCham Slovenija je leta 1999 ustanovilo deset podjetij, med njimi Microsoft, d. o. o., McDonald’s Slovenija in Hermes Softlab, danes pa je med člani po podatkih samega AmChama »več kot 400 podjetij, ki na leto ustvarijo več kot 16 milijard evrov prihodkov«. Gospodarska zbornica Slovenije ima, za primerjavo, po zadnjih dostopnih podatkih nekaj več kot 5000 članov.

AmCham Slovenija se predstavlja kot »poslovna skupnost priložnosti in optimizma«, ki si prizadeva za izboljšanje »poslovnega in življenjskega okolja v Sloveniji«. Vrstni red, poslovno pred življenjskim okoljem, ne preseneča; je pa zanimivo, da sočasno močno lobira za uvedbo socialne kapice, s katero bi odpravil veljavni solidarnostni sistem, saj bi najbolje plačani menedžerji plačevali manj v socialne blagajne. Tak finančni bonus najbolje plačanim seveda v AmChamu promovirajo kot izboljšanje poslovnega okolja v Sloveniji (kapico posledično imenujejo razvojna kapica), ne pa kot izboljšanje finančnega stanja malega segmenta družbe, zlasti menedžerjev.

A AmCham, ki zastopa predvsem interese ameriških podjetij, v Sloveniji prejema javna sredstva. Podatki baze Erar kažejo, da je AmCham v zadnjih dvajsetih letih, od leta 2003, prejel slabega pol milijona javnih sredstev (462.921 evrov), od tega pa kar polovico (230.607 evrov) v zadnjih dveh letih in pol, to je od začetka 2020 do maja letos, torej v času Janševe vlade.

Glavnino, več kot 80 odstotkov javnega denarja, prejema AmCham od Javne agencije za spodbujanje podjetništva, internacionalizacije, tujih investicij in tehnologije – Spirit – in iz Slovenskega podjetniškega sklada.

Slovenski podjetniški sklad je AmChamu od januarja 2020 do maja letos nakazal skoraj 132 tisoč evrov. Zakaj? V skladu so pojasnili, da je AmCham v zadnjih letih eden od »(so)izvajalcev v programih vsebinske podpore«, ki jih izvajajo za mala in srednja podjetja oziroma – z besedami sklada – s katerimi »najboljši deležniki ekosistema« nudijo »podporo, ki jo potrebujejo inovativna startup in scaleup podjetja za hitro globalno rast«. V praksi je tako AmCham v zadnjih treh letih recimo dobil od sklada 21.350 evrov za »organizacijo izobraževalno-mreženjskega dogodka za startup mentorje, investitorje ter izvajalce programov ter pripravo izobraževalnih gradiv na področju mentoriranja«, enak znesek, 21.350 evrov, je prejel še za »pridobivanje novih startup in scaleup mentorjev, organizacijo izobraževalnega programa za startup in scaleup mentorje ter pripravo gradiv s področja mentoriranja«.

Iz javne agencije Spirit so potrdili, da je AmCham v zadnjih dveh letih in pol dobil 84.100 evrov, zlasti za organizacijo različnih seminarjev in srečanj. Največ, 28.900 evrov, je prejel leta 2020 za izvedbo »hibridnega poslovnega treninga ENTER: USA za podjetja, ki vstopajo ali širijo poslovanje na ameriškem trgu«, letos pa je na primer dobil 21 tisoč evrov za »vsebinsko zasnovo z oblikovanjem in moderiranjem panelov ter promocijo poslovne konference Texas Feels Slovenia«.

Manjši del javnega denarja, ki se steka v AmCham, v grobem petino, so članarine, ki jih za članstvo interesni ameriški instituciji plačujejo podjetja v državni lasti. Med člani AmChama so (ob izpostavah ameriških finančnih, farmacevtskih, tehnoloških, prehrambnih in drugih multinacionalk) tako recimo stoodstotno državna podjetja Dars, Slovenske železnice in Pošta Slovenije; slednja je lani AmChamu plačala 2103 evrov članarine. »Članarina je bila plačana tudi v preteklih letih,« so utemeljili.

Članice AmChama so tudi vse tri ponudnice dopolnilnega zdravstvenega zavarovanja, zavarovalnice Vzajemna, Triglav zdravje in Generali. AmCham je namreč eden najglasnejših lobistov proti ukinitvi dopolnilnega zavarovanja, iz premij katerega si omenjena trojica zdaj na leto odtegne okrog 50 milijonov evrov za različne stroške, namesto da bi ta denar pristal v javnem zdravstvu. AmCham, kot običajno, svari zlasti pred dodatnimi obremenitvami gospodarstva, ki da bodo v vsakem primeru zmanjšale konkurenčnost, in ponuja svojo formulo: »S premišljeno uvedbo novih oblik financiranja zdravstva, ki niso davki, bi solidarnost večinoma ohranili. S sistemskimi rešitvami in uvedbo različnih oblik individualnega in kolektivnega prostovoljnega zdravstvenega zavarovanja pa bi razbremenili tudi ljudi.«

Ob tem je zanimiva sprememba retorike. Posebna komisija za zdravstvo AmChama, ki združuje predvsem predstavnike farmacevtskih multinacionalk (trenutno jo vodita predstavnika podjetij Pfizer in Cosylab), je še pred sedmimi leti v središče postavljala »privatizacijo zdravstvenega sistema« v Sloveniji. Po novem besede privatizacija ni več nikjer, v središču je zdaj, kot piše na spletni strani AmChama, »človek«.

Za konec naj navedemo še eksotičen poziv, s katerim poskuša septembra 2020 za dve leti imenovani predsednik AmChama Blaž Brodnjak (NLB) rekrutirati nove člane v AmCham: »Dobrodošli v družbi dobro mislečih, v praksi dokazanih in predvsem neodvisnih domoljubov, ki iskreno verjamemo, da lahko Slovenijo in svet spremenimo na bolje.«

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>