27. 5. 2022 | Mladina 21 | Politika
Grenka zmaga
Janez Janša je bil pravnomočno obsojen zaradi žaljenja novinark, a to ne pomeni, da se bodo stvari v Sloveniji kar iznenada spremenile
Moja Šetinc in Eugenija Carl na eni izmed obravnav na celjskem sodišču
© Lili Pušnik / STA
V Celju je v torek višje sodišče potrdilo predhodno obsodilno sodbo prvostopenjskega sodišča, v kateri je to Janeza Janšo spoznalo za krivega dveh kaznivih dejanj razžalitve novinark informativnega programa TV Slovenija. Sodišče je odločitev sprejelo tik pred zdajci, le ducat ur pred zastaranjem primera, ki izvira iz marca 2016. Odločitev o razžalitvi in treh mesecih pogojne zaporne kazni s preizkusno dobo enega leta je postala pravnomočna, Janšev odvetnik Franci Matoz pa je pričakovano napovedal pritožbo, vložil bo zahtevo za varstvo zakonitosti na vrhovno sodišče.
Končno? Zmaga žensk, zmaga šibkih, zmaga vseh, ki so žrtve napadov tistih s pozicije moči? Udarec seksistom? Udarec tistim, ki ponižujejo? Bo odločitev sodišča res prinesla čas, v katerem, kot je zapisala novinarka Eugenija Carl, nizkotne, zavržne žaljivke ne bodo imele prostora nikjer, »niti za gostilniškim šankom ne, kaj šele v javnem diskurzu, kaj šele iz ust predstavnikov najvišjih državnih oblasti«? Bo Janšo in njegove sledilce prepričala, da ne bodo več žalili žensk? »Nismo prostitutke. Nismo opankarice. Nismo mudžahedinke. Nismo umazane južnjakinje. Opice. Pohotnice v rdečih štiklih. Nismo globoka grla in nizka čela. Nismo povzpetnice preko rjuh.«
Zmaga obeh novinark je precej grenka. In to iz dveh razlogov. Prvi je ravnanje sodišč. Ta so Franciju Matozu vseskozi omogočala pravne trike, katerih namen je bilo zastaranje, dopuščala so spreminjanje senata, pošiljanje sodnih pošiljk, na katere ni bilo odgovora, pošiljanje detektivov, ki so zaman trkali na vrata, sodni postopek je bil voden slabo, dogajale pa so se tudi procesne napake. Celo v torek, dan pred zastaranjem, je sodni senat najprej sprejel sklep, da o zadevi ne bo odločal, ker detektiv znova ni našel Janše, vendar je Matoz senat vseeno pozval, naj spelje pritožbeno sejo. In jo je. Ter odločil, da je bil Janšev tvit objektivno žaljiv.
Drugi razlog za grenko zmago je načelen. Živimo v družbi, kjer je nekdanji predsednik vlade in veliki osamosvojitelj novinarkama najprej navrgel, da sta »odsluženi prostitutki«, in se potem leta izgovarjal, da ne gre za žalitev, pač pa za metaforično primerjavo, besedno prispodobo. Njegov žaljivi tvit ni bil zdrs ali trenutek slabosti, Janša načrtno žali politične nasprotnike, ponižuje kritike, napada novinarje in novinarke. Takšen je njegov jezik. Takšne so bile tudi njegove politične odločitve v času, ko je vodil vlado. Novinarski protest, ki je v ponedeljek potekal pred stavbo RTV Slovenija, vse, kar se dogaja na TV Slovenija, je le materializacija Janševih žalitev.
Inkriminirajoči twit Janeza Janše
© Twitter
Na celjskem sodišču bodo sicer odločali še v enem sodnem sporu med Janezom Janšo in novinarjem. Nekdanji direktor STA Bojan Veselinovič Janši očita razžalitev, saj mu je ta očital, da naj bi bil v preteklosti sodeloval »pri umoru novinarja« Boruta Meška. Tudi ta sodni primer teče na znan način, Janša najprej ugovora na tožbo ni poslal, nato je bil preklican predobravnavni narok, nazadnje pa je Matozu uspelo odločanje prenesti na sodišče zunaj Ljubljane, saj naj bi bili ljubljanski sodniki tako ali drugače okuženi v procesu Patria.
Nasilje jezika, zarotniško mišljenje, žalitve, ščuvanje proti kritikom je bil način vladanja Janeza Janše. Te stvari že leta hromijo politično misel v Sloveniji, zapira se prostor političnega, se manihejsko deli, izključuje se vsebinska, razumna razprava. Vlada, ki prihaja, ima malo izkušenj, a dovolj politične moči, da politiki vrne politiko. Če je ne bo, se bomo še vedno prerekali o tem, ali so besede o novinarskih prostitutkah res žaljive, uspevali pa bodo najagresivnejši. Na koncu bo to seveda krivda Roberta Goloba, njegovih ministrov in poslancev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.