Prihodnost

Grega Repovž je spomnil novo prihajajočo vlado na škodljivost in nesmiselnost dosedanjega razvoja prometne infrastrukture. To je hvalevredno zlasti zato, ker je do sedaj v medijih na to opozarjala le kritična javnost, ne pa novinarji. Nasprotno, novinarji so večinoma imeli veliko razumevanje za reševanje zastojev in slabe pretočnosti v cestnem prometu. Samo dva primera. Koroško mladinsko iniciativo za izgradnjo avtoceste so slavili kot velike zaslužne junake, nobeden se pa ni spomnil, da bi opozoril, da ima Koroška tudi železniško progo in njene možnosti za opravljanje prevozov. Drugi kričeč primer je medijsko navijanje za dodatne vozne pasove na ljubljanskih vpadnicah, kot da še nikoli niso slišali, da bi to samo vzpodbudilo še povečanje cestnega prometa. V zvezi s tem trdijo, da je javni promet premalo razvit in zato ni možno preusmerjati prevoza z osebnimi avtomobili na javni cestni in železniški promet. Javni promet se bo lahko veliko hitreje razvijal, če bo imel zadosti potnikov in če se bodo odpravljala ozka grla v železniški infrastrukturi. Včasih so velika podjetja imela za svoje delavce organiziran lastni avtobusni prevoz. Če bi bila okoljsko osveščena, bi ga organizirali ponudi Kropivnik, Ljubljanaovno.

Dejstvo je, da je pri nas, na splošno, še vedno razširjena miselnost, da je dober politik tisti, ki poskrbi nekaj v zvezi z modernizacijo cest. Na tem zmagujejo na volitvah župani, infrastrukturni minister Vrtovec je pa na zadnjih volitvah pridobil, zaradi upoštevanja takšne miselnosti pri svojem delu, za NSi eno poslansko mesto več, ker je hodil po občinah kot Miklavž in jim odobraval cestne investicije. Ob takšnem ravnanju se zastavlja vprašanje, zakaj sestavljamo uradne dokumente o varstvu okolja in o borbi proti podnebnim spremembam, če jih najbolj odgovorni ne upoštevajo? Zakaj na ravni EU ne začnejo, denimo, postopoma uveljavljati »načelo onesnaževalec plača« za povzročeno škodo, ker posamezna država, zaradi medsebojne povezanosti, tega ne more storiti? Zakaj takšen preplah v zvezi s podražitvijo energentov, če je pa to priložnost za spodbujanje njihovega varčevanja in s tem v zvezi tudi vzpodbujanje za spreminjanje določenih osebnih navad in poslovnih odločitev? Mogoče bo pa nova vlada imela seje raje v Ljubljani, namesto da se ministri vozijo vsak v svojem avtomobilu na Brdo, kot je to delala dosedanja vlada?

Grega Repovž je spomnil na žalostno resnico, da pri nas ni nobenih zamisli o izgradnji hitrih prog in o njihovi vključitvi v mednarodne koridorje. Sam bi spomnil na pravilo v EU, da ima vsaka železnica države članice EU pravico uporabljati našo infrastrukturo, seveda proti določeni odškodnini. Ravno zaradi tega in tudi zaradi koristi, ki bi jih od moderne proge za velike hitrosti imele druge države, smo upravičeni do financiranja njihove izgradnje s strani EU. Seveda bi bilo nujno potrebno izdelati dolgoročen načrt prometne infrastrukture. Ker tega ni, sedaj gradimo tisto, kar si želijo najbolj prodorni. Denimo, železnica je bila zadovoljna z obnovo Kočevske proge, ki so jo sicer odlično opravili, niso pa usposobili njeno traso za večje hitrosti, s tem bi bila veliko bolj zanimiva zlasti za potniški promet. Po drugi strani je cestni lobi izposloval na relaciji Kočevje-Ljubljana popolnoma novo cestno traso, ki naj bi omogočila veliko hitrejše potovanje in bi s tem zmanjšala zanimanje za prevoz po železniški progi, kar je točno nasprotno uradni politiki preusmerjanju prometa s ceste na železnico. Zanimivo, da je bila zadnja korekcija železniške trase za povečanje hitrosti v Sloveniji izvedena na progi Ljubljana-Kranj 1963. leta, ko je bila proga istočasno elektrificirana. Minister za infrastrukturo in železničarji, zbudite se!