Zadnjih 185 Janševih sklepov

Od 13. maja, ko je prvič zasedal novi državni zbor, je vlada v odhajanju izvedla devet dopisnih in eno redno sejo ter na njih sprejela 185 sklepov. Da bi vseh 185 sklepov prestalo strogi test tekočega posla, nujnega za nemoteno delovanje države, seveda ni res.

»Ustavnopravni pojem tekočih poslov vlado zavezuje, da svojo funkcijo opravlja s tresočo se roko in se izogiba različnim nepotističnim in klientelističnim odločitvam,« je jeseni 2018 v kolumni na portal Ius-Info zapisal pravnik Jernej Letnar Černič, profesor na Novi univerzi Petra Jambreka. Odhajajočo vlado Mira Cerarja je takrat opomnil, da je nekajkrat prekoračila omejitve tekočih poslov, ter pozval k izpodbijanju vsakokratnih prekoračitev pred upravnimi sodišči in ustavnim sodiščem. Ko smo Letnarja Černiča tokrat prosili za mnenje o početju odhajajoče Janševe vlade, je odpisal, da odločitev ne spremlja.

Tekoči posel omenja 115. člen ustave, vendar ga ne definira. Razlage pravnikov se zdijo enotne v točki, da mora odhajajoča vlada v času tekočih poslov zagotavljati normalno delovanje države. Mnenja pa so manj enotna o tem, koliko bolj samoomejujoče mora vladati vlada v času tekočih poslov glede na čas polnih pooblastil, ko se še gre »bussiness as usual«.

Vrhovno sodišče se je jasno izreklo leta 2010: vlada oziroma minister v času opravljanj tekočih poslov sprejema samo nujne odločitve, ne začenja pa večjih in pomembnejših dejavnosti na novo oziroma ne sprejema dokončnih političnih odločitev, razen tistih, ki so nujno potrebne za delovanje države. Vrhovno sodišče je poudarilo, da je pojem treba razlagati restriktivno in odvisno od relevantnih okoliščin posameznega primera.

Je vseh 185 sklepov, ki jih je sprejela Janševa vlada od 13. maja, torej upravičenih in nujnih za normalno delovanje države? Nikakor, pri več sklepih je očitna namera sprejeti nekaj konkretnih sklepov tik pred odhodom. Služba vlade za zakonodajo v priporočilu vladi 13. maja letos verjetno ni naključno zapisala, naj se v času tekočih poslov ne bi lotevala »aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na zlorabo oblasti«. Med sprejetimi sklepi je sicer veliko različnih stvari: od odgovorov na tožbe, kjer so postavljeni roki, do kadrovskih imenovanj, novih, večletnih strategij, določeni so bili tudi pristopi k novim mednarodnim pogodbam, novi podzakonski izvedbeni akti in nove, večdesetletne koncesije ter uvrstitve velike količine konkretnih projektov v proračunsko financiranje 2022–2025.

Služba vlade za zakonodajo v priporočilu verjetno ni naključno zapisala, naj se v času tekočih poslov ne bi lotevala »aktivnosti, ki bi lahko v kakršnemkoli pogledu nakazovale na zlorabo oblasti«.

Zato, kot zapisano, bi morali vlada oziroma ministri vsak sklep presojati in utemeljiti posebej, ali gre za tekoči posel in ali je nujen za nemoteno delovanje države. Predstojnik katedre za upravno pravo na ljubljanski Pravni fakulteti dr. Rajko Pirnat opozarja na še eno pomembno okoliščino: »Ko gre za upravne postopke, torej za odločanje o pravicah in obveznostih, mora organ, pristojen za odločanje, v odločbi tudi navesti, zakaj je ta odločitev utemeljena oziroma zakaj je to tekoči posel. Ta utemeljitev mora biti sestavni del obrazložitve, ki je potem lahko tudi predmet sodne presoje.«

Da so take utemeljitve v času tekočih poslov, torej omejenih pooblastil vlade, nujne tudi pri imenovanjih na funkcionarska mesta, je vrhovno sodišče povedalo v sklepu leta 2010. Pravnik Letnar Černič je v omenjenem tekstu leta 2018 zapisal, da z vidika vladavine prava izhaja še bolj daljnosežna ugotovitev, da »tekoči posli« ne dopuščajo nobenega odločanja o novih imenovanjih in zaposlitvah. »Te odločitve zagotovo sodijo le v pristojnost vlade, ki ima polna pooblastila,« je zapisal in v primeru nuje vlado v odhajanju pozval k imenovanju vršilcev dolžnosti ali podaljšanju mandata obstoječim kadrom do nastopa mandata nove vlade.

A pri omenjenih 185 sklepih odhajajoče Janševe vlade je pri zelo redkih navedeno, zakaj naj bi bil njihov sprejem utemeljen v času tekočih poslov. Denimo v ponedeljek, 30. maja, je vlada v odhodu na predlog obrambnega ministrstva sprejela odločitev o pristopu k tako imenovanemu Poveljstvu Večnacionalne divizije Center s sedežem na Madžarskem. Gre za vojaško telo, ki naj bi, kot piše gradivo, nastalo na pobudo Madžarske, njen namen pa je »okrepiti zavezništvo v srednje-vzhodni regiji Evrope«. Obrambno ministrstvo utemeljuje, da pristop k memorandumu pomeni opravljanje tekočih poslov vlade že zgolj zato, »ker predstavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v okviru Nata«. Zakaj naj bi bil nujen pristop ravno zdaj, torej v času vlade z omejenimi pooblastili, ni jasno vsebinsko utemeljeno. Vlada pa na primer sploh ni utemeljila, zakaj je ravno v času tekočih poslov 20. maja izdala (novo) odločbo o prevladi javne koristi energetike nad javno koristjo narave in tik pred odhodom (spet) odprla pot za izdajo gradbenega dovoljenja za skoraj 200-milijonski projekt hidroelektrarne Mokrice, za katerega si cel mandat odkrito prizadeva minister Andrej Vizjak.

Da so te utemeljitve nujne, kaže sodna praksa. Upravno sodišče je leta 2013 na pobudo državnega pravobranilstva (danes odvetništva) razveljavilo potezo druge Janševe vlade, ko je ta dan po prejeti nezaupnici 27. februarja 2013 in torej v času tekočih poslov sprožila postopke in izbrancem izdala koncesije za izvajanje visokošolskih študijskih programov. Upravno sodišče je razpis pripoznalo kot nezakonit in utemeljilo, da poteze vlade niso pomenile opravljanja poslov, »ki bi bili v tistem času nujni z vidika nemotenega delovanja visokošolskega sistema ne z vidika uporabnikov (študentov) ne z vidika izvajalca visokošolskega programa«.

Pravnik Nejc Brezovar z ljubljanske Fakultete za upravo kot bolj problematične z vidika tekočih poslov, omejenih pooblastil in nujnega samoomejevanja vlade v odhajanju poudarja tudi vladne sklepe, ki določajo bodoče politike. Primer je ponedeljkova ratifikacija sporazuma med vlado in malteškim viteškim redom. Ratifikacija nosi dolgoročne posledice, morebiten izstop takoj po pristopu bi bil nenavadna poteza, pravi.

Z vidika tekočih poslov so po Brezovarju lahko problematične tudi nove koncesije. Izstopa koncesija za sežiganje komunalnih odpadkov, ki jo je vlada v odhajanju ta ponedeljek dala Energetiki Celje še za pet let, čeprav njena obstoječa koncesija poteče šele 29. avgusta 2023. Če bi nova vlada nekatere sklepe odhajajoče vlade lahko zgolj »povozila« z novimi sklepi, pa je odvzem dodeljene koncesije zahtevnejši akt, opozarjajo pravniki.

Na državnem odvetništvu niso konkretno odgovorili, ali spremljajo sklepe, ki jih je v okviru tekočih poslov sprejela Janševa vlada, in ali jih bodo morebiti spodbijali. Odpisali so le, da ima državno odvetništvo »možnost, da brez pooblastila vlade vloži tožbo, ko oceni, da je treba zaradi zatrjevane kršitve javnega interesa izpodbijati upravni akt, s katerim je bilo v upravnem postopku dokončno odločeno o pravici oziroma koristi posameznika ali druge osebe«. Novi premier Robert Golob je že pred potrditvijo za premiera sicer napovedal »spodbijanje« nekaterih potez, ki jih je odhajajoča vlada sprejela še v času polnih pooblastil oziroma tik pred obdobjem tekočih poslov. Gre vsaj za posel nakupa 45 vozil boxer in imenovanje nekaterih veleposlanikov.

POVEZANI ČLANKI:

• (Zlo)raba tekočih poslov