(Zlo)raba tekočih poslov

Podaljšana koncesija Energetiki Celje za sežiganje komunalnih odpadkov

Vlada je na seji 30. maja z odločbo Energetiki Celje za pet let podaljšala koncesijo za sežiganje odpadkov. Nenavadno je, da koncesija Energetiki poteče šele 29. avgusta 2023 in da ji je vlada koncesijo podaljšala do 29. avgusta 2028. Utemeljitve nujnosti ni niti v sklepu vlade.

Spremembe Uredbe o Krajinskem parku Ljubljansko barje

Vlada je 30. maja dala zeleno luč za razširitev mostu na Ljubljanici, kar bo omogočilo gradnjo tretjega voznega pasu na avtocestnem odseku Brezovica–Vrhnika, ter za gradnjo novih objektov znotraj varstvenih območij, ki doslej ni bila dovoljena (zdaj so bili tam dovoljeni le kozolci, čebelnjaki in seniki, namenjeni kmetijski dejavnosti). Okoljsko ministrstvo je sprejem sprememb uredbe predstavilo kot urgentno s pavšalnim argumentom, da sicer avtocestni projekt ne bo realiziran v načrtovanih rokih, hkrati pa je rok za pripombe javnosti skrajšalo s 30 na 14 dni.

Pristop Slovenije k Poveljstvu Večnacionalne divizije Center

Vlada je dala zeleno luč obrambnemu ministrstvu Mateja Tonina za pristop k memorandumu o soglasju o delovanju, popolnjevanju, financiranju, upravljanju in podpori omenjenega poveljstva, ki je vojaško telo zveze Nato. Gre za projekt, ki ga je leta 2018 predlagala Madžarska s ciljem »okrepiti zavezništvo v srednje-vzhodni regiji Evrope«, ustanovna članica je še Hrvaška. Pristop k memorandumu naj bi po mnenju Tonina in Janeza Janše sodil pod tekoče posle odhajajoče vlade že avtomatsko zato, ker »predstavlja izpolnjevanje mednarodnih obveznosti v okviru Nata«. Je, karkoli reče Nato, res nujen tekoči posel za normalno delovanje Slovenije?

Novi center obnovljive energije ob hidroelektrarni Brežice

Odhajajoči minister za okolje Andrej Vizjak je dosegel, da je vlada (ponovno, po sodni odpravi) dala zeleno luč za gradbeno dovoljenje za hidroelektrarno Mokrice. A dosegel je tudi, da je vlada ta ponedeljek v Načrt razvojnih programov 2022–2025 uvrstila nov projekt, ki so si ga v Brežicah omislili energetiki v družbi HESS – Hidroelektrarne na Spodnji Savi, kjer je Vizjak delal pred ministrovanjem in ki gradi hidroelektrarno Mokrice. Gre za Center obnovljive energije, za katerega je Janševa vlada v času tekočih poslov zagotovila 1,5 milijona evrov iz sklada za podnebne spremembe in ki bo »namenjen izboljšanju rednega delovnega procesa družbe HESS«.

Kulturni dom Poljane in gradnja večnamenskega doma v Škocjanu

Projekta je Janševa vlada uvrstila v veljavni Načrt razvojnih programov 2022–2025, ki je del državnega proračuna. Oba projekta sta proračunski denar (vsak 1,4 milijona evrov) dobila na konec marca zaključenem razpisu ministrstva za kulturo za sofinanciranje občinske kulturne infrastrukture. Očitno »naključje« pa je, da sta župana obeh občin Gorenja vas - Poljane in Škocjan člana stranke SDS.

Sporazum med vlado in malteškim viteškim redom

Janševa vlada je ta ponedeljek izdala Uredbo o ratifikaciji omenjenega sporazuma, ki sta ga 19. maja, torej v času nujnih, tekočih poslov v Rimu podpisala državni sekretar zunanjega ministrstva dr. Stanislav Raščan in generalni sekretar za zunanje zadeve Suverenega malteškega viteškega reda veleposlanik Stefano Ronca.

Načrt razvoja raziskovalne infrastrukture 2030 (NRRI 2030)

Gre za dolgoročni strateški dokument, ki pa ga je Janševa vlada na predlog ministrice za izobraževanje sprejela kar v času tekočih poslov, ne pa pustila novi vladi. Igor Žagar, v. d. direktorja Pedagoškega inštituta, komentira: »Res je, da NRRI 2030 zamuja in bi to lahko služilo kot temeljno ’opravičilo’, da je bil sprejet na vrat na nos. In vendar ni bil, saj so se priprave nanj začele že v času Šarčeve vlade. Ali končni dokument ustrezno odseva več kot dveletne priprave, pa težko rečem, saj nam končni dokument ni bil predstavljen, prav tako o njem ni bilo neke širše, javne razprave.«

Sprememba Sklepa o ustanovitvi javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo - Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto

Potem ko je odhajajoča Janševa vlada marca kar brez evalvacij programov ustanovila nov javni raziskovalni zavod in za direktorja imenovala Boruta Rončevića, je tik pred odhodom, v času tekočih poslov, popravila očitno prehitro pripravljen marčni sklep. S spremembo sklepa 20. maja je Janševa vlada Rončevićevemu zavodu dala zeleno luč, da 2,2 milijona evrov iz 2,6 milijona evrov visoke postavke »Raziskovalno razvojna dejavnost« porabi (namesto za raziskave) za nakup in obnovo stavbe ter nakup opreme, da bo novi zavod sploh lahko izvajal dejavnosti. Stavba zavoda je v lasti Razvojnega centra Novo mesto, ki je v solasti dolenjskih občin, GZS in OZS.

Imenovanje mag. Andreja Kužnerja za direktorja Zavoda RS za blagovne rezerve od 16. novembra 2022

Janševa vlada je na torkovi seji podelila štiriletni mandat Andreju Kužnerju, ki od 16. novembra lani že zaseda mesto kot vršilec dolžnosti. Nenavadno je, da je vlada v odhajanju Kužnerju podelila štiriletni mandat šele od preteka enoletnega vedejevstva, torej od 16. novembra 2022 do 15. novembra 2026. Kakšne (finančne) posledice bo imel sklep, ki je nastal na resorju ministra Zdravka Počivalška, če ga bo nova vlada spodbijala, še ni jasno. 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>