Denar za izbrance

Medijski sklad naj bi spodbudil razvoj slovenskega medijskega prostora, prelevil pa se je v financerja političnih projektov

Zakon o medijih določa, kaj je javni interes na področju medijev. To pomeni, da država financira programske vsebine nekaterih medijev. Razlog za financiranje je pomen svobode izražanja in zagotavljanja pluralnosti in demokratičnosti. Gre za pomembne zakonske določbe, ki imajo ustavno ozadje.

Ministrstvo za kulturo tako že od leta 2006 deli proračunski denar tem in onim medijem, a deli ga po nejasnih zakonskih merilih. Zato so mogoče zlorabe. Tako so člani strokovnih komisij ministrstvo za kulturo pred leti že pozvali, naj natančneje razloži zakonske določbe, kot je »uravnoteženo« poročanje, podobno je storilo računsko sodišče, ko je ocenilo, da ministrstvo ne zna definirati cilja, kot je »pluralnost in demokratičnost« poročanja, a zakon in praksa razdeljevanja denarja se nista spremenila. V vseh teh letih se je izoblikovalo pravilo, da levosredinske vlade denar medijskega sklada poskušajo deliti po »objektivnih« merilih, ki niso logična in ne poštena, desnosredinske vlade pa ga brezsramno delijo medijem, ki jih politično podpirajo. Tako je bilo lani, tako je tudi letos.

Vse se seveda začne s strokovno komisijo, ki ocenjuje in izbira, komu bo država dala denar. V njej so letos sedeli »medijski strokovnjaki«, bolj ali manj goreči zagovorniki vlade Janeza Janše. Izmed peterice najbolj izstopata Borut Rončević in Matej Makarovič, ki ju z odhajajočo vlado ne povezuje samo ideologija, pač pa tudi neposredni finančni in karierni interesi.

Kdo je tokrat izpadel in kdo dobil? Med tiskanimi mediji in elektronskimi publikacijami so izpadli vsi veliki mediji: Delo, Dnevnik, Večer, Reporter, Mladina in drugi. Pač mediji, ki so bili v zadnjih dveh letih tako ali drugače kritični do vlade. Izmed splošnih medijev je največ denarja dobil katoliški tednik Družina. Država bo s 36 tisoč evri financirala njegov projekt »Spodbujanje zavesti o pomenu slovenske nacionalne in kulturne identitete ter krepitev družbenega dialoga za pospeševanje medijske pluralnosti, pravne države in človekovih pravic«. Podobno uspešni so bili projekti Planeta TV in družbe TS Media, njune medijske vsebine so vseskozi podpirale vlado Janeza Janše. »Aktualni slovenski izziv« strankarske Demokracije je dobil 35.993 evrov. Oddaja Faktor, ki jo je nekoč vodil Bojan Požar, zdaj pa Aljuš Pertinač, 35.577 evrov. Paradna oddaja Nova24TV »Glas ljudstva« pa 32.719 evrov. Povsem pričakovano so bili uspešni tudi pri Zavodu Iskreni, kjer so za projekt »Politična analiza v supervolilnem letu« pridobili 25.200 evrov.

Iskreni urejajo spletni portal Domovina.je, gre za portal katoliške usmeritve, ki je kritičen do levih političnih idej.

Med zmagovalci je še projekt »Volitve neposredno«, ki ga je prijavilo podjetje Lanaka media v lasti Maše Kavtičnik Požar, hčerke Bojana Požarja, in »Parada plesa« Zavoda Media Ples, ki ga vodi Požarjeva partnerica Barbara Drnač. Nekaj denarja so dobili tudi manjši lokalni mediji, praviloma naklonjeni Janševi vladi, in različne katoliške organizacije.

Zapisano ne pomeni, da je bila izbira upravičencev v celoti politično motivirana, seveda ne – izbranemu projektu časopisa Časoris, gre za spletni časopis za otroke, ali reviji Outsider ne moremo očitati politične pristranskosti. Kljub vsemu je politično prozorno, če komisija podeli denar Nova24TV ali Siolu Petra Jančiča, enemu izmed najvztrajnejših zagovornikov Janeza Janše, druge medije pa spregleda. Tudi Mladino je komisija Vaska Simonitija zavrnila, ocenjevalci so ugotovili, da je Mladinin projekt »manj pomemben za uresničevanje pravic do javnega obveščanja in objektivne obveščenosti«.

Zdaj torej vemo, objektivne informacije so doma na Nova24TV in Požareportu, v Delu, Večeru in Mladini pa jih raje ne iščite. 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>