Mravlje in murni

Sedemindvajsetega aprila je iz Bruslja prišlo pomembno sporočilo. Evropska komisija je vsem državam članicam EU poslala konkretne smernice za pripravo nacionalnih strategij za spoprijemanje z jesenskimi in zimskimi vali koronavirusne bolezni. Po dveh težkih letih se Evropa namreč končno pripravlja na prehod iz akutne faze spopadanja z novim virusom v obdobje sobivanja in normalizacije. Da bi vsaka država izpeljala ta prehod in covid-19 dokončno spravila pod nadzor, pa mora pravočasno poskrbeti, da je bolezen spet ne preseneti. Kajti kot je opozorila predsednica evropske komisije Ursula von der Leyen, korona še zdaleč ni premagana ali dokončno obvladana, njen potencial za nove pretrese pa ostaja precejšen. »Ostati moramo budni. Število okužb je še zmeraj visoko po vsej EU, po vsem svetu ljudje še vedno umirajo zaradi okužb s covid-19. Poleg tega se lahko kadarkoli pojavijo nove različice, ki se širijo še hitreje. Toda sedaj končno vemo, kako naprej.«

Poletni meseci so ključno obdobje za pripravo učinkovitega odziva, ki bo jeseni in pozimi bolezen obdržal znotraj ozko zastavljenih okvirov. Po priporočilih evropske komisije bi moral biti ta odziv zasnovan na teh ključnih točkah: krepitev prizadevanj za cepljenje, vzpostavitev zmogljivih sistemov sledenja okužbam, nadaljevanje množičnega testiranja in spremljanja razširjenosti posameznih različic covid-19, dodatne naložbe v zdravstvo in krepitev spregledanih sektorjev (predvsem služb za duševno zdravje), uveljavitev mednarodno dogovorjenih pravil za prehajanje meja, podpiranje razvoja novih cepiv, boj proti lažnim novicam in solidarnost z najrevnejšimi državami pri zagotavljanju ustrezne preskrbe s cepivi. Komisarka za zdravje Stella Kyriakides je ob objavi teh smernic članice EU pozvala k čim hitrejšemu ukrepanju: »Vpliv covid-19 na naša življenja v naslednjih letih bo v veliki meri odvisen od odločitev, ki jih sprejemamo danes.«

Pomladno prebujenje

Tega se zaveda precej držav stare celine, ki so že pripravile nove nacionalne strategije za obvladovanje korone v hladni polovici leta. Prva je Španija, ki je že 22. marca posodobila sistem usmerjenega testiranja, s katerim naj bi okrepili nadzor nad gibanjem virusa med različnimi populacijami; model predvideva okrepljeno testiranje ranljivih skupin in sproščanje karantenskih omejitev za blage in asimptomatične bolnike, za katere je namesto tega predvidena uporaba mask. Še vedno pa ostaja možnost »specifičnih ukrepov za izolacijo in nadzor« v najbolj izpostavljenih okoljih, na primer bolnišnicah in domovih za starejše. Nova strategija bo veljala, »vse dokler bodo dejavniki obremenitve zdravstvenega sistema na nizki ravni« – ob morebitnem ponovnem zaostrovanju razmer pa bodo španske oblasti uvedle bolj drastične ukrepe, tudi osovražena zaprtja posameznih delov ali pa celotne družbe.

Finska je svojo »hibridno strategijo« obvladovanja prihajajočih valov korone predstavila že 11. maja, dva tedna kasneje je isto storila Francija. Nemški kancler Olaf Scholz je na podlagi sestanka z voditelji zveznih dežel že začel oblikovati predloge ustreznih sprememb zakonodaje. Italija je določila nove datume za veljavnost doslej sprejetih ukrepov, med drugim je podaljšala predpis obveznega cepljenja za nekatere poklicne skupine do konca leta 2022. Velika Britanija je posodobila cepilno strategijo in določila skupine prebivalstva za cepljenje s poživitvenim odmerkom.

Da je časa za ukrepanje vse manj, spoznavajo tudi v državah, ki uradno še niso posodobile strategij za prihajajoče vale koronavirusne bolezni. Na Nizozemskem je opozicija že konec aprila začela biti plat zvona in pozivati vlado, naj »pospeši svoja prizadevanja za pripravo na jesenski izbruh covid-19«, sredi maja pa je portal NOS, ki je del nizozemske javne radiotelevizije, na podlagi pogovorov z direktorji bolnišnic, epidemiologi in drugimi znanstveniki poročal, da država še vedno ni oblikovala konkretne strategije, kar »utegne jeseni voditi v nova zaprtja«.

Španija je že konec marca predstavila strategijo za prehod v novo fazo obvladovanja covid-19, ki vsebuje podrobne ukrepe za različne scenarije.

Se bo sploh še kdo cepil?

Medtem pa v Sloveniji še ni načrta, kako se bosta država in družba odzivali na sezonsko dinamiko koronavirusa, tudi se ne zdi, da bi to v tem trenutku kogarkoli pretirano skrbelo. Na neki način se obnašamo kot muren iz basni, ki vse poletje pleše in poje, medtem ko se mravlje, kot so Španija, Francija in Finska, pripravljajo na zimo. »Jeseni bo šesti val, ne vemo, kako hud bo,« je na predstavitvi pred parlamentarnim odborom za zdravstvo zadnji dan maja povedal novi minister za zdravje Bešič Loredan. Novo nacionalno strategijo obvladovanja korone naj bi nova vlada javnosti predstavila šele 15. septembra; kot kažejo izkušnje iz preteklih dveh sezon, je takrat za to že krepko prepozno. Še posebej, če se pojavi nova, morda bolj agresivna različica korone – kot se je zgodilo leta 2020 in tudi lani.

Bešič Loredan je sicer napovedal, da bodo nekatere ključne usmeritve nove strategije znane sicer že pred septembrom. A dejstva so na dlani: v letu dni se je polno cepilo komaj 58 odstotkov Slovenk in Slovencev, odločno premalo za zajezitev širjenja bolezni v času sezone virusov; krivulja cepljenja od decembra 2021 praktično stoji na mestu. Novi premier Robert Golob je že napovedal, da vlada odstotka cepljenih ne bo poskušala povečati z ustrahovalno retoriko in omejitvami, ki jih je predpisoval predhodnik Janez Janša. Toda jasne alternative na čelu s primerno komunikacijsko strategijo še vedno ni. Drugo vprašanje je, kdaj lahko 58 odstotkov cepljenih pričakuje poživitveni odmerek, če sploh, s katerimi cepivi in katere skupine prebivalstva bodo imele pri tem prednost.

Nevarnosti medvladja

Skladišča NIJZ so sicer polna cepiv z omejenim rokom uporabe. Po podatkih Evropskega centra za nadzor nalezljivih bolezni ECDC je Slovenija dobila 3,6 milijona odmerkov Pfizerjevega cepiva, 230.000 Janssena, 84.000 Novavaxa, 700.000 odmerkov Moderne in kar 1,1 milijona odmerkov razvpitega, predvsem pa slabše učinkovitega cepiva AstraZenece, ki ga je množično naročala Janševa vlada, sedaj pa se z njim ne želi več cepiti nihče. Golobova vlada je že skupaj z vladami še devetih vzhodnih članic EU poslala evropski komisiji poziv k spremembi pogodb o dobavi cepiv proti covid-19, v katerem opozarjajo na problematiko presežkov cepiv in zahtevajo prekinitev pogodb s posameznimi proizvajalci, če te pogodbe pač »niso več potrebne z zdravstvenega in epidemiološkega vidika«.

Kaj bo s presežki cepiv, ki so v skladiščih NIJZ, se ne ve. Prav tako se ne ve, ali potekajo karkšnekoli prilagoditve šol, domov za starejše in pisarn z nameščanjem prezračevalnih sistemov, ki učinkovito preprečujejo širjenje korone pred aerosolov. Glede na kužnost novih različic korone in dejstvo, da se lahko preboleli z zadnjo različico ponovno okužijo že po nekaj tednih, je umestno vprašanje o smiselnosti statusa prebolevnika. Nujno bi bilo tudi okrepiti sistem sledenja stikom okuženih ter zagotoviti enakopravno obravnavo vseh zaposlenih in samozaposlenih pri določitvi višine nadomestila za čas karantene.

Ne ve se, kako spet oživiti nacionalni projekt cepljenja. Ne ve se, kdaj in koga bi cepili s poživitvenimi odmerki. Ne ve se, kako so na jesen pripravljene šole.

Obilica neznank glede nove slovenske strategije življenja s covid-19 je seveda razumljiva, saj je po zamenjavi vlade potrebna cela vrsta prilagoditev, predvsem kadrovskih, s katerimi bo upravljanje sistema soočanja z nalezljivimi boleznimi vrnjeno stroki. Bešič Loredan je tako napovedal, da bo »strokovna« skupina ministrstva za zdravje, ki sta jo vodili Janši privrženi infektologinji Bojana Beovič in Mateja Logar, po novem delovala pod okriljem NIJZ, »zgodbo pa bo vodil epidemiolog Mario Fafangel«. Ob tem bo ministrstvo oblikovalo še eno skupino, v kateri bodo predstavniki različnih sektorjev zdravstvenega sistema usklajevali aktivnosti za zagotavljanje optimalne zdravstvene oskrbe in zadostnega števila postelj. Minister je napovedal, da bo s sodelavkami in sodelavci delal čez poletje, »kajti koronavirus nas ne sme spet presenetiti«. Toda 15. september je resnično daleč – ali pa že nevarno blizu.

Previdno s švedskim modelom

Doslej je z gotovostjo znano le, da nova vlada jeseni in pozimi ne namerava zapirati države. Golob je v radikalnem obratu od Janševe represije javno napovedal zgledovanje po kontroverznem švedskem modelu. Loredan Bešič pa je ob prevzemu funkcije zatrdil, da bodo ukrepi temeljili na priporočilih, obveznosti bodo predpisane le »v primeru vojnega stanja«. To bržkone pomeni naslonitev sistema na zagotavljanje pogojev PCT – in upanje, da se ne bo pojavila kakšna še bolj agresivna in smrtonosna različica od omikrona. Maske bodo torej po vsej verjetnosti zgolj priporočene, samotestiranje otrok v šolah bo verjetno predpisano kot skrajni ukrep.

Švedski model odprte družbe in zanašanja na čredno imunost je sicer zelo specifičen; njegova uporaba je bržkone smiselna pri milih različicah korone, kot je omikron, pri takih z višjo stopnjo smrtnosti pa je že močno vprašljiva. Švedske oblasti so namreč šle v drugo skrajnost kot v Sloveniji Janševa vlada in so ob povsem odprti družbi še celo aktivno odvračale prebivalstvo od nošenja mask, diskreditirale znanstvenike, ki so opozarjali na nevarnosti epidemije, in odrekale zdravljenje starejših bolnikov z nižjimi možnostmi preživetja (eden od kriterijev triaže je bil indeks telesne mase nad 40: takšni bolniki so namesto kisika praviloma dobili le še morfij). Rezultat: 17.000 mrtvih ob precej višji smrtnosti zaradi covid-19 kakor v ostalih skandinavskih državah. »Švedski pristop je bil edinstven in zaznamovan z moralno, etično in znanstveno spornim laissez-faire pristopom,« je v kritični študiji, objavljeni v prestižni reviji Nature, zapisala skupina švedskih, norveških in belgijski zdravnikov. Nobena skrajnost torej ne more biti dobra. Edina možnost je strokoven in prilagodljiv sistem z jasno opredeljenimi smernicami v primeru različnih scenarijev. 5