Poljska podpisala zakon, ki ukinja sporno disciplinsko zbornico

S tem naj bi izpolnila eno od zahtev Evropske komisije, ki poljski vladi očita kršenje načel vladavine prava

Poljski zakon, ki odpravlja sporno disciplinsko zbornico za sodnike bo predvidoma danes stopil v veljavo, potem ko je poljski predsednik Andrzej Duda v ponedeljek zakon podpisal. S tem naj bi Poljska izpolnila eno od zahtev Evropske komisije, ki poljski vladi očita kršenje načel vladavine prava.

Nov zakon bo začel veljati, ko bo objavljen v uradnem listu, v skladu z zakonom pa bo ustanovljena tudi nova zbornica, poroča nemška tiskovna agencija dpa. Zakon je 26. maja podprl spodnji dom poljskega parlamenta.

Ob sprejetju zakona v parlamentu so kritiki iz vrst opozicije sicer opozarjali, da ta ne odpravlja politizacije sodstva in ne izpolnjuje zahtev Bruslja. Za to bi morali ne le razpustiti zbornico, ampak med drugim tudi znova imenovati sodnike, ki jih je ta suspendirala. Slednje je sicer tudi ena zahtev, ki jih je predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen navedla kot pogoje za izplačilo sredstev iz sklada za okrevanje in odpornost Poljski.

Evropska komisija poljski vladi očita spodkopavanje neodvisnosti sodstva in pravne države. Sodišče EU je Poljski oktobra zaradi zavračanja razpustitve disciplinske zbornice naložilo kazen v višini milijon evrov na dan, kar je do zdaj naraslo na več kot 200 milijonov evrov.

Kot je von der Leyen dejala minuli teden na plenarnem zasedanju Evropskega parlamenta v Strasbourgu, mora Poljska omenjeno disciplinsko zbornico odpraviti in nadomestiti z novim neodvisnim in nepristranskim sodiščem. Nadalje morajo biti kontroverzni disciplinski postopki zoper sodnike odpravljeni, vsi sodniki, ki jih je kaznovala omenjena disciplinska zbornica, pa morajo imeti možnost, da se zagovarjajo pred novo zbornico.

Prav tako morajo vse nezakonito odpuščene sodnike do konca leta 2023 ponovno zaposliti.

Po tistem, ko Evropska komisija odobri načrt za okrevanje in odpornost države članic, ga mora dokončno potrditi še Svet EU, v katerem so zastopane države članice. Šele zatem lahko komisija članici izplača prva sredstva, ki v primeru Poljske znašajo 35,4 milijarde evrov v obliki nepovratnih sredstev in ugodnih posojil.