»Za Panoramo so zapravili 250.000 evrov«

Simbol česa je oddaja na TV Slovenija, ki je nihče ne gleda?

RTV Slovenija z vodstvom, ki je ugrabilo hišo, navidezno še vedno upa na preboj s svojo oddajo Panorama, tudi s tem, da so reklamo zanjo postavili v profilno sliko svojega tviter računa. Toda kako razumeti takšno gesto? Jo razložiti v duhu velike želje po promociji oddaje, intenzivno oglaševane tudi na velikih jumbo plakatih, ki pa je zdaj nihče noče gledati?

No, morda ni tako preprosto. Oddaja nizkih in tabloidnih novinarskih standardov, katere gledanost je porazna in je postala simbol uničevanja informativnega programa, v sebi zrcali skoraj vse, kar je v tem trenutno narobe na javni radioteleviziji. Naj naštejem nekaj simptomatičnih točk.

Uničiti informativni program

Prvič, oddaja Panorama je nehote postala klavrni simbol politične podreditve servisa s tem, ko materializira ambicijo uničiti informativni program na prvem kanalu in ga nadomestiti s tistim na drugem. Vendar je taktika izvajalcev, torej politično nastavljenega vodstva hiše, ves čas enaka: ne gre za to, da bi skozi sprejeti programsko-produkcijski načrt, ki se mu, mimogrede povedano, ob sprejemanju niso dovolj uprli niti zaposleni novinarji, zgradili paralelno »Janševo televizijo« na drugem kanalu. Ne, to ne bi delovalo, za navedeni projekt preprosto ne bi našli dovolj lakajskih novinarjev in druge tehnične podpore.

Zato program na drugem služi le še kot alibi za razbijanje tistega na prvem kanalu. Je zgolj krinka in kamuflaža za drugačne, bolj perfidne cilje.

Razdeliti in spreti novinarje

Drugič, oddaja Panorama je postala simbol profesionalne nenačelnosti, delitev med novinarji v hiši. Ena od voditeljic, Andreja Gregorič, je to najbolje ponazorila s svojim izgovorom, da je s sodelovanjem pač sprejela nov profesionalni izziv in se nato takoj razglasila za veliko žrtev žaljenja kolegic in kolegov. Novinarka Eugenija Carl je te dni javno objavila podatek, da voditelji Panorame prejmejo enkrat večje honorarje kot tisti na prvem kanalu, menda mesečnih 5000 evrov. Razmere je dramatično opisala takole: »Za Panoramo so zapravili 250.000 evrov. Sem ni vštet znesek za oglaševanje (jumboti…), to očitno hudo skrivajo, poročilo pa tudi ni popolno. Zavajajo, zmanjšujejo pomen cifer… Vsaj dveh zaposlitev ni notri, dveh voditeljskih starlet, ene iz Magneta. Ste vedeli, da so voditelji te oddaje takoj skočili v 45. razred, ki ga profesionalni info novinarji na RTVS lahko samo sanjamo. Ste vedeli, da dobi voditelj Panorame mesečnih 5000 evrov? Torej več kot voditelji Dnevnika, Odmevov ali preiskovalni novinarji Tarče. Medtem pa nekateri sodelavci komaj zlezejo čez 30. razred, na desetine pa je tožb, ker zaposlene nočejo prevesti v ustrezne razrede in torej niso plačani za delo, ki ga opravljajo. Zaradi razmer odhajajo. Zaradi razmer je upor.«

»Ste vedeli, da dobi voditelj Panorame mesečnih 5000 evrov? Torej več kot voditelji Dnevnika, Odmevov ali preiskovalni novinarji Tarče.«

Eugenija Carl,
novinarka TV Slovenija

Čisto možno je, da si revolta nekdo želi, da ne gre le za veliko željo po investiranju v oddajo. Kajti zakaj bi vodstvo dvojno finančno stimuliralo sodelavce Panorame, kamor zdaj novačijo že druge novinarje, če ne iz razloga, da bi novinarje med sabo sprlo, skregalo in čim hitreje uničilo javni servis do konca? Ker si natančno takega scenarija popolne destrukcije želi politična linija, ki je vodstvo hiše nastavila?

Simbol nemoči

Tretjič, oddaja Panorama je tudi simbol nemoči stavkajočih. Seveda uredniki in novinarji omenjene oddaje ne stavkajo in so nekakšni stavkokazi, nimajo pametnega razloga. Shizma in razkol med novinarji sta dejstvo. Po drugi strani dosedanja stavka ni prinesla nobenega preboja, bila je enodnevna in po pričakovanjih zgolj deklarativnega značaja, zadovoljila se je z zahtevo po pogajanjih. Na začetku je stavkovni odbor odločno zahteval odstop Andreja Graha Whatmougha, Jadranke Rebernik, Igorja Pirkoviča in Petra Gregorčiča, potem je to prekvalificiral v pogojno idejo in trenutno nihče ne ve, kdaj bo zahteva postala brezpogojna in ultimativna.

V zadnji izjavi odbora napovedujejo nadaljevanje stavke za 20. junij in pritrjujejo ugibanjem in zlim slutnjam, ki se vlečejo od prve stavke 23. maja, da pogajanja po skoraj enem mesecu (!) ne bodo prinesla prav nobene rešitve. Namesto da bi v vsaki informativni oddaji vztrajno ponavljali svoje zahteve in zaostrovali pritisk pred kamero in mikrofoni, pa lahko vodstvo na čelu z Grahom Whatmoughom arogantno grozi, da bo ukinilo dopisništva v Berlinu, Rimu in Moskvi, število dopisnikov v Bruslju pa bo skrčilo.

Odstaviti direktorja

Povedano drugače, situacija na javni radioteleviziji se še slabša in politični agendi Janeza Janše to maksimalno ustreza. Kaj storiti? V tej situaciji se je tudi popolnoma spregledalo ali opustilo pritisk na nadzorni svet, ki ga vodi razvpiti Borut Rončević. Kot je opozoril Marko Milosavljević, bi lahko zaradi zadnjih dejanj generalnemu direktorju prenehala funkcija tudi pred potekom mandata, saj 48. člen Statuta RTV Slovenija predvideva, da se mu odpove pogodba o zaposlitvi, če s svojim nevestnim ali nepravilnim delom povzroči RTV Slovenija večjo škodo, zanemarja ali malomarno opravlja svoje naloge, tako da nastanejo ali bi lahko nastale hujše motnje pri opravljanju dejavnosti zavoda RTV Slovenija.

Grah Whatmough z ukinjanjem dopisniške mreže počne ravno to, že ves čas povzroča neizmerno škodo javni radioteleviziji. Več kot jasen izziv za nadzorni in programski svet RTV Slovenija, ki sta žal prestreljena s političnim kadrom Janševe linije, zaradi česar je tudi nova Golobova vlada dala vedeti, da se razmere glede reševanja javnega zavoda s sprejemom novega zakona lahko zavlečejo še do naslednjega leta. Ali bo servis do takrat preživel, je vsak dan večje in bolj dramatično vprašanje.

**Avtorjev komentar je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**