Lastnikom dividende, odjemalcem draginja

Petega avgusta letos bo na račune delničarjev Petrola nakazanih 61,7 milijona evrov ali dobrih 16 milijonov več kot lani (45,2 milijona). Gre za dividende, ki so si jih delničarji izglasovali na aprilski skupščini. Zanje bo šel praktično ves lanski dobiček Petrola, v rezervah ga bo ostalo 180 tisoč evrov. Da so interesi zasebnih lastnikov energetskih podjetij povsem nasprotni od interesov javnosti – odjemnikov energije, verjetno ni bilo očitnejše.

Medtem ko gospodinjstva skrbijo napovedane nove podražitve energije (napoveduje jih tudi Petrol) in vlada za spopad s prehransko in energetsko draginjo ob novi delovni skupini napoveduje še poseben strateški svet, lastniki energetskih družb delujejo enako kot vsa leta prej – terjajo dividende.

»To nasprotje interesov seveda je očitno. A je tudi pričakovano, če smo trgu ali kvazi trgu prepustili storitev oskrbe z energijo, ki je ena temeljnih življenjskih dobrin. Tako stanje nastane, če temeljne dobrine obravnavaš kot navadno tržno blago namesto kot javno dobrino, za katero mora zaradi pomembnosti in strateškosti skrbeti javni servis,« opozarja Luka Omladič, okoljevarstvenik in filozof.

Pri Petrolu sta porabo skoraj celotnega dobička za dividende delničarjem sredi marca formalno predlagala uprava in nadzorni svet, tri dni pred aprilskimi volitvami pa so tak predlog na skupščini potrdili še delničarji. Za izplačilo je takrat glasoval tudi Slovenski državni holding, upravljavec državnih naložb. Izglasovani sklep bo skoraj 15 tisoč evrov dividend prinesel tudi bivšemu okoljskemu ministru Andreju Vizjaku, če seveda še ima 495 delnic Petrola, ki jih je večinoma kupil v času ministrovanja. Petrol ima sicer več kot 21 tisoč delničarjev, država neposredno obvladuje 23,5-odstotni delež, tuje pravne in fizične osebe pa 27,8-odstotnega.

Uprava Petrola je celotno porabo dobička za delničarje utemeljila z »zasledovanjem stabilnih donosov za lastnike in dobrim finančnim stanjem družbe«. Sočasno pa to isto Petrolovo vodstvo od države zaradi uvedbe regulacije cen in izgube zaslužka terja 51,3 milijona evrov odškodnine, za gospodinjstva pa napoveduje podražitve, »če bodo cene na nabavnih trgih vztrajale na trenutnih ravneh«, so za STA napovedali konec maja. Breme draginje bo podjetje torej le premostilo na stranke. Omenimo, da so si štirje člani uprave lani izplačali zgolj 368 tisoč evrov nagrad za poslovno uspešnost.

»To je neki tak mali model cele fosilne industrije. Kujejo visoke dobičke, naslavljanje posledic sistemske podnebne krize pa prepuščajo javnim sredstvom,« pravi Omladič. Tak model ni pravičen, a tudi vzdržen ne, dodaja sogovornik. Če želi zasebni kapital ostati v energetiki kot biznisu, bi v obdobjih nujnih sistemskih prilagoditev moral bistveno prispevati v infrastrukturo, ki ta biznis omogoča. »Moje osebno mnenje sicer je, da gre pri energetiki za tako pomembne in temeljne dobrine, ki bi morale biti javne in povsem zavarovane pred tržnimi mahinacijami in zasledovanjem interesov le za določene skupine, kot so ’delničarji’, ne pa za vse prebivalce.«

Ena od posledic »svobodnega energetskega trga« denimo je, da se ponudniki lahko kar odločijo, da se s trga umikajo, njihovi odjemalci pa se morajo znajti. To je v začetku leta storil Telekom, zdaj se umika še ljubljanski E.ON. Odjemalci morajo posledično pristopiti k drugim ponudnikom elektrike (in drugih energentov), ti pa novim strankam praviloma zaračunavajo več kot obstoječim – z izgovorom, da morajo zanje nabaviti dodatno elektriko zdaj, ko so cene bistveno višje.

Simptomatična je tudi za naslednji teden napovedana skupščina delničarjev Elektra Gorenjska. Uprava in nadzorni svet delničarjem predlagata, da pustijo ves dobiček (2,8 milijona evrov) v podjetju, Društvo malih delničarjev kot delničar pa z nasprotnim predlogom zahteva, da se ves izplača v dividendah. »Mali in manjšinski delničarji nismo krivi za ’populistične predvolilne ukrepe vlade Janeza Janše’«, se glasi jedro utemeljitve in omenja možnost, da bodo sklep v primeru neizplačila dividend sodno spodbijali. Elektrodistribucijskim podjetjem, torej »elektrom«, so namreč zaradi ukrepov Janševe vlade izpadli prihodki in zdaj poskušajo zadržati vsaj dobiček. Ostali so brez četrtine letnih prihodkov iz omrežnin, potem ko je bivša vlada položnice za elektriko za tri predvolilne mesece (februar, marec in april letos) znižala tudi z začasno ukinitvijo omrežnin.

Ta ukrep so kritizirale tudi okoljevarstvene organizacije in opozarjale, da vlada ne bi smela poseči v prihodek, namenjen vlaganjem v distribucijska omrežja, pač pa bi morala za pomoč ljudem v draginji najti primernejše vire. In posledice? Ker so zaradi ukrepa bivše vlade zastale investicije v omrežje, vodstvo Elektra Gorenjska napoveduje, da bodo morali zavračati prošnje za priključitve naprav za samooskrbo, zlasti malih sončnih elektrarn. Navajajo, da so do 18. maja letos zavrnili že 19 vlog za priključitve.

V Slovenskem državnem holdingu nam niso želeli razkriti, kako bodo glasovali na skupščini Elektra Gorenjska; njihov glas bo odločil, saj ima država 80-odstotni delež. So pa nemara nakazali, da bodo dobiček pustili: »Elektrodistribucijskim podjetjem je bila odvzeta četrtina letnih prihodkov. Posledice so resne. Potrebno se je zavedati, da so ta podjetja eden izmed glavnih nosilcev prehoda v nizkoogljično družbo in bodo morala zagotoviti zmogljivo in napredno elektrodistribucijsko omrežje, ki je predpogoj za pospešeno vključevanje razpršenih obnovljivih virov energije. Doseganje temeljnih ciljev teh družb je ogroženo in pri delitvi dobičkov ta vidik ne sme biti zanemarjen.« Konec maja je Slovenski državni holding na skupščini Elektra Ljubljana, kjer ima država tudi 80 odstotkov, predlagal kompromisno rešitev. Glasoval je proti predlogu vodstva, da celoten 4,7-milijonski dobiček ostane nerazporejen, in dosegel izplačilo polovice dobička (2,3 milijona evrov), skupina drugih lastnikov, tudi omenjeno Društvo malih delničarjev Slovenije, pa je predlagala izplačilo celotnega dobička. Enake zahteve imajo ti tudi do drugih elektropodjetij.

Določene rezerve za sanacijo stanja in za prevzem dela bremen draginje so zagotovo tudi v samih energetskih podjetjih. Le en podatek: podjetja dejavnosti »oskrba z električno energijo, plinom in paro« so imela lani med vsemi dejavnostmi spet najvišjo povprečno mesečno plačo na zaposlenega, in sicer 3040 evrov bruto (povprečje za državo je 1901 evrov), skupaj pa so izkazala skoraj 222 milijonov evrov čistega dobička. 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>