Plečnikov stadion jutri

Ponovna oživitev spomenika v njegovi izvirni podobi in namenu ter vrnitev stadiona za Bežigradom na zemljevid Plečnikove Ljubljane

Ob 150. obletnici rojstva arhitekta Jožeta Plečnika je bilo leto 2022 razglašeno za Plečnikovo leto. Hkrati teče že petnajsto leto, odkar je stadion za Bežigradom, kulturni spomenik državnega pomena in športno-rekreacijski prostor, zaprt in skrit za gradbiščne ograje javnosti nedostopen in prepuščen propadanju. Najlepši poklon pomembnemu jubileju velikega arhitekta bi bila nedvomno ponovna oživitev spomenika v njegovi izvirni podobi in namenu ter vrnitev stadiona za Bežigradom na zemljevid Plečnikove Ljubljane.

Zgodovina

Stadion za Bežigradom je bil zgrajen kmalu po prvi svetovni vojni, ko sta šport in telesna vzgoja dobivala vedno pomembnejšo vlogo v družbi. Katoliška telesnovzgojna organizacija Orel se je na lokaciji nekdanje gramozne jame med Dunajsko in Vodovodno cesto odločila za postavitev stalnega stadiona, namenjenega za športne in telovadne vaje in prireditve, načrte zanj pa naročila arhitektu in profesorju Jožetu Plečniku. Stadion, ena prvih Plečnikovih realizacij v Ljubljani, je bil zasnovan kot nizek ograjen odprt športni objekt, v prostoru definiran le z drevoredi visokih topolov, zasajenimi vzdolž členjenega obodnega opečnega zidu.

Pred drugo svetovno vojno so bili na stadionu organizirani različni katoliški shodi, kongresi in telovadni nastopi, po vojni pa je bil predvsem domicil slovenske nogometne reprezentance NK Olimpija. Sicer pa je bil stadion vse od nastanka priljubljena rekreacijsko-parkovna površina. Na njem so potekali javni dogodki, tekme in koncerti, bližnje šole so ga uporabljale za izvajanje ur telesne vzgoje, namenjen je bil vodenim športnim treningom in prosti rekreaciji.

Plečnikov stadion talec družbe BŠP

Tako je bilo vse do leta 2007, ko je novi lastnik stadiona postala družba Bežigrajski športni park (BŠP), »javno-zasebno partnerstvo«, ki so ga ustanovili Mestna občina Ljubljana (MOL), Olimpijski komite Slovenije (OKS) in zasebna družba GSA (danes Elektronček) Joca Pečečnika. Novi lastnik je stadion nemudoma ogradil z gradbiščno ograjo, hkrati pa obljubil njegovo skorajšnjo prenovo – čeprav brez pridobljenih dovoljenj, ki so potrebna za začetek gradnje. Družba BŠP si že 15 let neuspešno prizadeva za pridobitev gradbenega dovoljenja k istoimenskemu projektu, ki predvideva »prenovo« Plečnikovega stadiona v sklopu izvedbe megalomanskega komercialno-športnega centra s skoraj 220.000 m2 bruto tlorisnih površin za najrazličnejšo ponudbo. Vsa ta leta je javnosti dostop do spomenika in parkovnih športno-rekreacijskih površin onemogočen, zato stadion kot kakovosten odprti javni prostor počasi izginja iz zavesti širše javnosti.

Leta 2007 je bilo razmišljanje o posodobitvi in bistveni nadgradnji centralnega mestnega stadiona za Bežigradom morda še legitimno, danes pa je stanje popolnoma drugačno. Leta 2010 je bil neposredno ob ljubljanski severni obvoznici zgrajen nov, sodoben stadion, športni park Stožice, ki izpolnjuje vse zahteve za izvedbo mednarodnih nogometnih tekem in omogoča izvedbo velikih koncertov. V zadnjih letih se je močno spremenilo vrednotenje javnega prostora – privatizacija javnega prostora in brisanje zelenih javnih športno-rekreacijskih površin iz urbanega okolja nista sprejemljiva, (dodatno) obremenjevanje okolja s škodljivimi vplivi, ki bi povzročilo vsesplošno in dolgoročno okoljsko degradacijo zaradi zasebnih interesov oziroma dobičkov, je nedopustno, predvsem pa se je spremenila percepcija veličine Plečnika ter pomena njegovega dela za družbo.

Spomenik državnega pomena in Unesco

Leta 2009 je bil stadion za Bežigradom z vladnim Odlokom o razglasitvi del arhitekta Jožeta Plečnika v Ljubljani za kulturne spomenike državnega pomena (Odlok) razglašen za kulturni spomenik najvišje stopnje na nacionalni ravni. Leta 2021 so bila izbrana Plečnikova dela pod naslovom Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani – urbano oblikovanje po meri človeka uvrščena na Unescov seznam svetovne kulturne dediščine. S tem je bila Plečnikovim delom priznana izredna univerzalna vrednost za vse narode in za človeštvo v celoti, v slovenskem kontekstu pa pomeni še dodatno potrdilo izjemnega pomena Plečnikovega ustvarjanja in njegovih urbanistično arhitekturnih ureditev za naš prostor. Čeprav je stadion nepogrešljiv del arhitektovega opusa in Plečnikove Ljubljane, v izbor del za vpis na znameniti seznam ni bil uvrščen. Razlog? Njegovo zanemarjeno in propadajoče stanje, predvsem pa neprimerni akcijski načrti za razvoj, kot jih opredeljuje projekt BŠP, bi lahko ogrozili uspeh celotne nominacije.

Grožnjo spomeniku je v projektu BŠP prepoznala tuja in domača strokovna javnost. Z izvedbo projekta BŠP bi bile kršene vse mednarodne norme in smernice za ohranjanje kulturnih spomenikov, realizacija projekta pa bi pomenila uničenje izvorne arhitekturne zasnove spomenika in izgubo Plečnikovega stadiona, ki ni samo spomenik državnega pomena, ampak je pomemben tudi v širšem evropskem in svetovnem kontekstu.

Absurd

Žal družba BŠP noče sprejeti dejstva, da je njen kontroverzni projekt na izbrani lokaciji za širšo družbo kot »projekt prenove Plečnikovega stadiona« nesprejemljiv in v trenutnih razmerah tudi neizvedljiv (zemljišče, ki ga je MOL kot svoj delež vložila v projekt BŠP in brez katere projekt BŠP v predvidenem obsegu ni izvedljiv, je sodišče januarja 2022 v postopku ugotovitve skupnega pripadajočega zemljišča prisodilo naselju Fond, k projektu je izdano negativno kulturno varstveno mnenje (ZVKDS), izdaja gradbenega dovoljenja je bila zavrnjena (MOP)). Na vse odločitve javnih institucij se družba BŠP pritožuje, s tem pa le preprečuje razrešitev sramotnega in nedopustnega stanja za spomenik ter nadaljuje odtujevanje kulturne dediščine in javnega rekreativnega prostora javnosti.

Danes se torej v Sloveniji srečujemo z absurdno situacijo. Po eni strani Plečnikovim delom priznavamo izjemen kulturni in družbeni pomen, prizadevali smo si (in bili pri tem tudi uspešni) za vpis pretežnega dela Plečnikove Ljubljane na najuglednejšo listo kulturnih spomenikov na svetu. Po drugi strani pa si javna deležnika v družbi BŠP, čeprav bi morala igrati vlogo varuha javnega interesa in usmerjati zasebnega partnerja k primernim rešitvam za trajnostni razvoj mesta, močno prizadevata za uresničitev projekta BŠP, ki predvideva tako »prenovo« spomenika, da ne bi več ustrezal niti merilom za kulturno dediščino.

Celovita prenova spomenika

V javnem interesu morata MOL in OKS čim prej odstopiti od kontroverznega projekta. Za slovensko javnost odstop akterjev od projekta BŠP ne bo pomenil poraza, ampak bo sprejet kot dobrodošel preobrat k trajnostnemu razvoju mesta in prvi korak k rešitvi kulturne znamenitosti pred nadaljnjim propadanjem in k njeni celoviti prenovi. Obnova spomenika, ki mora biti izvedena skladno z zanj predpisanim varstvenim režimom, pomeni izvedbo le za nadaljnjo rabo nujnih intervencij na spomeniškem območju, ne generira novih negativnih vplivov na okolje in ne povzroča urbanističnih in prostorskih problemov. Meščanom bodo vrnjene zelene športno-rekreativne javne površine v edinstvenem arhitekturnem ambientu. Stadion, ki pomeni enega temeljnih del Plečnikovega koncepta mesta Ljubljane kot novodobnih Aten, bo ponovno postal del javnega prostora in vitalni del Bežigrada, vrnil pa se bo tudi na zemljevid Plečnikove Ljubljane. Kot ponos mesta in države (kar je bil tudi v času gradnje) bo spet umeščen med nacionalne znamenitosti. Lahko bi bil celo nominiran za dopolnitev vpisa Dela Jožeta Plečnika v Ljubljani na Unescovem seznamu svetovne kulturne dediščine.

Predlog revitalizacije Plečnikovega stadiona Po petnajstih letih, ko je bila javnost deležna intenzivnega prepričevanja, da obstajata samo dve možnosti za prihodnost Plečnikovega stadiona: ali prenova Plečnikovega stadiona v sklopu izvedbe projekta BŠP ali pa nadaljnje propadanje spomenika, je nedavno na javni tribuni svoj predlog uporabe Plečnikovega stadiona, katerega bistveni prednosti sta možnost postopne prenove spomenika ob sočasni uporabi preostalega prostora in sorazmerno nizek finančni vložek, predstavila Civilna iniciativa za ohranitev Plečnikovega stadiona v izvirni obliki.

Predlog predstavlja realno vizijo revitalizacije Plečnikovega stadiona, ki bi omogočila njegovo uspešno in trajno reintegracijo v življenje prebivalcev in obiskovalcev Ljubljane. Ob upoštevanju meril spomeniškega varstva, kot jih opredeljujeta mednarodna doktrina varovanja kulturne dediščine in varstveni režim, predpisan z Odlokom, so bile pripravljene programske smernice, ki so bile usklajene z vodilnimi strokovnjaki s področja arhitekture, krajinske arhitekture in umetnostne zgodovine. Predlagane vsebine ne zahtevajo obsežnih gradbenih posegov v dediščino, ampak bi bile umeščene izključno v prenovljene obstoječe objekte. Na stadionu bi lahko potekale sočasno in ne bi bile moteče za bližnjo okolico, kjer so stanovanjsko naselje, osnovna šola, vrtec in otroško igrišče.

Prvenstveno bi bil stadion namenjen rekreativnemu športu. Ohranjene bi bile zelene rekreativne površine, ki življenju v mestu dvigujejo kakovost in jih v območju Bežigrada primanjkuje. Celovita prenova spomenika bi omogočila, da bi objekt, zasnovan kot športni park odprtega tipa, še dolgo služil svojemu osnovnemu namenu: individualni ali skupinski rekreaciji, športnim treningom in tekmovanjem primernega obsega ter različnim prireditvam na prostem. Stadion bi gostil tudi različne športne dogodke okoliških vrtcev, šol (osnovnih, srednjih, tudi univerze), klubov in društev. Zato je treba ponovno urediti atletsko tekaško stezo po obodu arene, v areni pa obnoviti travnato površino.

Plečnikov stadion bi bil namenjen tudi kulturnemu turizmu. Ljubljana je mesto, ki ga je s svojimi urbanističnimi in arhitekturnimi posegi avtorsko zaznamoval znameniti slovenski arhitekt in je po svetu poznano kot Plečnikova Ljubljana. Plečnikova Ljubljana je blagovna znamka, ki mesto nadvse uspešno promovira kot edinstveno turistično destinacijo, stadion pa je nepogrešljiv del Plečnikovega koncepta ureditve mesta. Kulturno ponudbo Ljubljane bi stadion bogatil z dejavnostmi, ki bi smiselno dopolnjevale vsebine Plečnikove hiše. V prostorih gloriete in obeh glasbenih paviljonov bi bili razstavni prostori, namenjeni občasnim razstavam in stalnim predstavitvam zgodovine stadiona in Plečnikovih del zunaj Ljubljane, ter knjigarna, v objektu v severozahodnem vogalu bi bili kavarna in prostori za upravo, v klubskem objektu v severovzhodnem vogalu pa bi bile urejene sanitarije, garderobe, lahko tudi fitnes in savna.

Zaradi odlične lokacije in razpoložljivega prostora za manjše parkirišče bi bil stadion lahko tudi izhodišče za vodene oglede Plečnikovih del (kolesarske ali z organiziranim prevozom), ki so zunaj mestnega središča Ljubljane ali v drugih regijah Slovenije in tujini.

Stadion s senco visokih topolov ob južnem obzidju bi (p)ostal tudi odprt javni prostor za aktivno preživljanje prostega časa. Po notranjem obodu opečnega zidu (ob severni, južni in zahodni stranici) bi ponovno zasadili drevorede, ki so bili v 70. letih 20. stoletja odstranjeni. Tako bi se še okrepila njegova funkcija zelene oaze, »velikega zračnega rezervoarja«, sredi intenzivno urbaniziranega prostora, ki bi imela blagodejen vpliv na mikroklimo širšega območja. Že v bližnji prihodnosti, ko nam grozijo vedno intenzivnejše podnebne spremembe in pregrevanje ozračja, bo sonaravno zniževanje vplivov toplotnega otoka neprecenljivo.

MOL bi bila najbolj logična zaveznica v prizadevanjih za ohranitev stadiona, ki bi pomembno bogatil mestno kulturno ponudbo, hkrati pa bi ga mesto lahko uporabljalo kot dopolnilno območje mestnemu središču za izvedbo športnih dogodkov in kulturnih prireditev. Tudi od OKS, ki ga njegov Okoljevarstveni in naravovarstveni kodeks in mednarodne zaveze, opredeljene v Evropski listini o športu, zavezujejo k odgovorni skrbi za okolje in prostor, bi pričakovali odstop od za prostor in spomenik uničujočega projekta. Žal obe javni instituciji kot močni in neomajni podpornici projekta BŠP pomenita problem in ne rešitve za kulturni spomenik. Zato si Civilna iniciativa prizadeva za to, da bi stadion za Bežigradom, spomenik državnega pomena, v svojo last pridobila država, ki bi tudi zagotovila celovito ohranitev spomenika in omogočila njegovo kakovostno uporabo, vzdrževanje in trajnostno upravljanje.

Pobuda »Odprimo stadion!«

Po 15 letih zaprtosti bežigrajskega stadiona in s tem odtujevanja spomenika in odprtih športno-rekreacijskih površin meščanom je vsak nadaljnji dan nedostopnosti stadiona nesprejemljiv. Angažirana civilna družba, ki razume zaprta vrata stadiona kot mehko izvajanje nasilnega dejanja nad spomenikom, katerega posledica je njegovo nezadržno propadanje, se je odločila statusu quo narediti konec. Z občasnim izvajanjem akcij Odprimo stadion! želi lastnike in državo opozoriti na veliko predolgo trajajočo nedopustno situacijo.

Vrata državnega spomenika so se prvič odprla na toplo, sončno poznopomladansko petkovo popoldne, velike zelene površine v objemu edinstvene arhitekturne dediščine pa so bile spet na voljo za uporabo obiskovalcem. Ob vstopu v ta ambient je bil prav vsak prevzet ob pogledu na veličasten »prazen« prostor, v katerem dominira glorieta, in na osupljiv spoj divjega cvetočega travnika, ki se je zarasel v areni stadiona, z enostavno, a do zadnjega detajla premišljeno Plečnikovo arhitekturo.

Sedaj stadion občasno zaživi kot velik park, ki vsakomur ponudi možnost sprostitve in rekreacije. V senci šumečih krošenj velikih topolovih dreves se zbirajo skupine veselo razpoloženih mladostnikov, drugi na tribunah iščejo svoj prostor za počitek in miren pogovor, tretji v areni spuščajo zmaje ali igrajo badminton. Po prostoru spet odzvanja smeh, razigrani otroci se podijo za žogo, se lovijo ali pa preprosto tekajo naokrog iz čistega navdušenja … Te akcije dokazujejo, da za varno uporabo Plečnikovega stadiona kot javnosti prosto dostopne športno-rekreacijske parkovne ureditve velike intervencije v sam objekt niso potrebne in da območje nikakor ne potrebuje obsežnih programskih nadgradenj. Sedaj je na potezi država (ne glede na uradno lastništvo nepremičnine), da nemudoma na spomeniku državnega pomena vzpostavi varno stanje (za spomenik in za njegove obiskovalce/uporabnike) in zagotovi njegovo takojšnjo revitalizacijo. V času, ko se odloča o njegovi prihodnosti in pripravljajo projekti za spomeniškovarstveno podprto prenovo spomenika in samo izvedbo prenove, naj bo stadion, kar tak, kot je, kot svojevrstna parkovna ureditev, brezpogojno odprt za javnost.

Da bo Plečnikov stadion (za)živel, je treba le čim prej odpreti njegova vrata. To bi bil najlepši in v trenutni situaciji edini pravi poklon Plečnikovi veličini ob njegovem jubileju.