Nataša Pirc Musar ali Marta Kos

Oktobra bodo v Sloveniji predsedniške volitve, v preteklem tednu pa sta svojo kandidaturo že napovedali podpredsednica Svobode in nekdanja diplomatka Marta Kos ter odvetnica in družbeno angažirana pravnica Nataša Pirc Musar. Obe sta liberalki z visoko javno prepoznavnostjo. V javnomnenjski raziskavi smo ju soočili med sabo ter s tremi kandidati s konservativnega pola: evropsko poslanko in nekdanjo predsednico NSi Ljudmilo Novak, nekdanjim diplomatom in podpornikom Janeza Janše Ernestom Petričem, ki sicer nastopa kot zunanji sodelavec z različnimi strankami in konservativnimi iniciativami, ter Alojzom Kovščo, predsednikom državnega sveta in soustanoviteljem zavezništva Povežimo Slovenijo, za katere se tudi zaradi njihovih izjav v zadnjem času ugiba, da bi se znali pojaviti na volilnih lističih. A seveda to ni pravi seznam kandidatov, saj svojih kandidatov še niso razkrile SDS, SD in Levica, torej ne leve ne desne stranke, tudi Ljudmila Novak, če bi kandidirala, nima avtomatično zagotovljene podpore NSi, ki ji je dolga leta sicer predsedovala. Poleg tega pa izkušnje preteklih volitev kažejo, da prav na predsedniških volitvah lahko pride do močnih obratov v javnem mnenju ter presenečenj. Vendar pa nam rezultati tokratne javnomnenjske raziskave kljub temu že jasno nakazujejo razpoloženje v volilnem telesu.

Anketirancem, ki jih je Ninamedia povabila k sodelovanju, nismo ponudili odločanja o vseh kandidatih hkrati, temveč smo zgolj merili razmerja med njimi, da bi videli, kako se volivci odločajo nazorsko in tudi glede posameznih imen – dejansko smo torej merili potencialni drugi krog predsedniških volitev. Rezultati so pokazali, da imata izmed vseh petih potencialnih kandidatov na predsedniških volitvah Marta Kos in Nataša Pirc Musar v tem trenutku izrazito prednost. Če soočimo kot kandidata Ernesta Petriča in Marto Kos, kar 47 odstotkov volivcev napoveduje podporo podpredsednici Svobode, Petriču pa izkaže naklonjenost 31 odstotkov anketiranih. A v tem soočenju ima na primer Nataša Pirc Musar višjo podporo od Marte Kos: če bi se v drugem krogu znašla Nataša Pirc Musar in Petrič, bi slednji dobil 30,2 odstotka glasov, Nataša Pirc Musar pa kar 54,4 odstotka. Od Petriča je mnogo močnejša tudi Ljudmila Novak z 49,8 odstotka glasov, Petriča pa bi podprlo le 28,7 odstotka volivcev.

A najbolj povedno je dejansko soočenje Marte Kos in Nataše Pirc Musar: če bi v morebitnem drugem krogu nastopili ena proti drugi, bi vsaka izmed njiju dobila okoli 30 odstotkov glasov (Kos 31,1 odstotka, Pirc Musar pa 30,6 odstotka), 30 odstotkov volivcev pa ne bi podprlo nobene izmed njiju. Iz tega rezultata lahko tudi posredno razberemo razmerja med političnimi strankami oziroma poli. Delež konservativnih volivcev znaša dobro tretjino vseh glasov, kar je primerljivo tudi z rezultatom strank na zadnjih parlamentarnih volitvah.

Rezultati javnomnenjske raziskave za zdaj brez dvoma kažejo le eno: predsednika bodo letos še bolj suvereno kot na preteklih volitvah izbrali levoliberalni volivci.

Letošnje volitve bodo glede na kandidate in politična razmerja primerljive z volitvami leta 2007, tudi politično ozračje je podobno, v obeh primerih gre namreč za obdobje, ki ga močno zaznamuje premierski mandat Janeza Janše. Leta 2007 so bili na predsedniških volitvah trije močni kandidati: celotno volilno kampanjo je na vseh lestvicah vodil Lojze Peterle, nekdanji predsednik vlade in krščanskih demokratov, sledila pa sta mu dolgoletni diplomat Danilo Türk in nekdanji finančni minister in guverner Mitja Gaspari. V drugi krog sta prišla nato Peterle in Türk, ki pa so ga podprli tudi volivci, ki so v prvem krogu podpirali Gasparija, čemur je sledila Türkova zmaga na volitvah. Tudi letos prihajata na volitve dve močni kandidatki z levoliberalnega pola, ki nagovarjata praktično enako volilno telo in med katerima se bodo glasovi zelo verjetno – tako nakazuje tudi javnomnenjska raziskava Ninamedie – enakomerno razporedili, v drugem krogu pa se bo volilno telo poenotilo okoli ene izmed kandidatk.

Je torej že zdaj jasno, da bomo dobili jeseni prvo predsednico republike? To je zelo verjetno. Čeprav SDS še ni predstavila svojega kandidata, je danes že pretežno jasno, da je konservativni pol pomembno šibkejši in da ima tokrat še manj možnosti kot na prejšnjih volitvah.