»Žal je krepitev integritete pri precejšnjem delu nosilcev javnih funkcij še vedno razumljena kot nadstandard«

Odbor DZ za pravosodje je obravnaval letno poročilo KPK in oceno stanja komisije za leto 2021

Odbor DZ za pravosodje je na včerajšnji seji obravnaval tudi letno poročilo Komisije za preprečevanje korupcije (KPK) in oceno stanja komisije za leto 2021. Predsednik komisije Robert Šumi je ob predstavitvi poročila med drugim opozoril, da je vprašanje krepitve integritete za večino nosilcev javnih funkcij še vedno nadstandard.

Po Šumijevi oceni je bila KPK pri svojem delu v letu 2021 "kar uspešna", ob tem pa vidi še veliko izzivov. Ugotavlja namreč, da nekatera področja, med njimi krepitev integritete, nasprotje interesov in nezdružljivost funkcij, še vedno niso uveljavljena kot standard primernega ravnanja in jim tako družba kot nosilci javnih funkcij ne namenjajo ustrezne pozornosti.

"Žal je krepitev integritete pri precejšnjem delu nosilcev javnih funkcij še vedno razumljena kot nadstandard, kar se odraža v nezaupanju in nezadovoljstvu. Prav tako med nami in med nosilci javnih funkcij ni dovolj ozaveščeno področje nasprotja interesov, ki pomeni le še korak do korupcije," je poudaril.

Med perečimi problemi je med drugim izpostavil kadrovanje v državnih družbah, kjer bi morale prevladovati strokovne kompetence in integriteta, ne pa politična pripadnost, ter vprašanje javnih naročil. "Javna naročila so še vedno problem oz. so bila v preteklem obdobju, predvsem netransparentnost postopkov in pa uporaba izjem od pravil."

Po mnenju državnega sekretarja na ministrstvu za pravosodje Igorja Šoltesa je povsem nesprejemljivo, da so priporočila KPK, namenjena večji transprentnosti, odgovornosti in sledljivosti, prevečkrat spregledana ali celo ignorirana.

"To je težava mnogih neodvisnih organov, katerih priporočila in mnenja se ne upoštevajo v smeri, kot bi se morala, organi pa nimajo pristojnosti za izvrševanje ukrepov. To neupoštevanje kaže ne le na stanje integritete, temveč tudi na razumevanje pomena pravne države v družbi," je poudaril.

"Žal je krepitev integritete pri precejšnjem delu nosilcev javnih funkcij še vedno razumljena kot nadstandard, kar se odraža v nezaupanju in nezadovoljstvu. Prav tako med nami in med nosilci javnih funkcij ni dovolj ozaveščeno področje nasprotja interesov, ki pomeni le še korak do korupcije."

Šoltes je spomnil, da so na ministrstvu za pravosodje pripravili zakon o zaščiti žvižgačev, ki bo eno od več zakonodajnih področij, kjer bosta ministrstvo in komisija v letošnjem letu povečala sodelovanje. Zakon je pripravljen, to pa bo tudi ena od priložnosti za opredelitev vloge komisije v procesu zaščite žvižgačev, je poudaril.

Poslanec SDS Andrej Hoivik je v razpravi med drugim opozoril na odgovornost KPK pri obveščanju javnosti o sumih kaznivih dejanj, kajti, "ko KPK poda v javnost sume, večina državljanov to razume drugače, kot mislite, da razume. ... Mislim, da ima KPK veliko in odgovorno nalogo", je dejal Hoivik. Po njegovem mnenju bi bilo treba tudi novelirati zakon o integriteti in preprečevanju korupcije, ki je kar zahteven za navadnega državljana.

Poslanka SD Meira Hot je izpostavila, da je KPK neodvisen organ v razmerju do vseh nosilcev oblasti, je tudi ena od redkih institucij, za katero je zelo pomembno tudi to, kakšen je v javnosti njen videz delovanja. Izpostavila je pomembno delo komisije pri ozaveščanju javnosti o tem, kaj je korupcija ali konflikt interesov, kjer po njenem mnenju vlada še veliko neznanja.