Več Nata!?

Znano je, da imajo ljudje, ki sicer ne izbirajo besed pri (dis)kvalifikacijah drugih, pogosto zelo tanko kožo, ko gre zanje. Vlado Miheljak je že mnogokrat potrdil, da v svoji kolumnistični veličini zelo težko prenaša še tako blage pomisleke do svojih priložnostnih domislekov. Ko mu je Pavle Gantar tako nedavno oporekal, da ga v kontekstu različnih odzivov na ruski napad na Ukrajino poljubno kategorizira, mu po svoji preračunljivi in arogantni navadi ni odgovoril na istem mestu – se pravi v rubriki Pisma –, pač pa kar v novi kolumni, kjer ga je zapovrh dodatno eterično opremil kar s »smradom pasjega iztrebka« … Gantar, ki svojega angažmaja za razliko od Miheljaka nikoli ni zabetoniral na samozadostno samovšečnost kolumnističnega egotripa, je že s tem odvezan od statiranja v miheljakovski olfaktorični fabrikaciji.

Ne oglašam se niti zato, ker sem bil v njej omenjen tudi sam: kdorkoli si je ogledal moj Intervju s Ksenijo Horvat, ki ga navaja Miheljak, se je sam lahko prepričal o nivoju ne le samega razmisleka o vojni v Ukrajini, ampak tudi pogleda na različne – in legitimne – razmisleke, ki se v zvezi s to katastrofo pojavljajo v slovenski javnosti. Miheljaku rade volje prepuščam, da triumfira na fronti licitiranja ničevosti. Kar zadeva mojega »polemiziranja s stališči, ki nikakor ne izhajajo iz prvega pisma«, pa sem že v oddaji povedal, da je osnovna težava v problematiziranju pomoči, ki jo zahodne države namenjajo Ukrajini v obliki orožja. Trditev iz omenjenega pisma, da »več sofisticiranega orožja prejme Ukrajina, več ga aktivira tudi Rusija«, je tako ne le faktično neresnična, saj je Rusija že od vsega začetka »aktivirala« praktično vse oblike in stopnje »sofisticiranosti« svoje konvencionalne oborožitve, ampak do Ukrajincev tudi skrajno cinična in ‘imperialistično’ pokroviteljska.

Zaradi česar se tu oglašam, je Miheljakovo neskrupulozno ponarejanje (četrtpretekle) zgodovine, kar zadeva »Drnovškovo LDS«. Gre za domala neverjeten polnoalergenski smoothie z LDS, referendumom o Natu, Irakom, Ruplom, Vilensko izjavo, Collinom Powellom, Bruceom Jacksonom … Dopuščam sicer, da se je Miheljak v pomanjkanju števila znakov kljub ekstenzivnim uvodnim citatom zatekel k preverjeni metodi njegovega sokolumnista v Mladini, ki v ta namen naštanca potrebno število diakritičnih znamenj, klicajev, vprašajev ipd., a to ne spremeni skonstruiranosti njegovih navedb. Drnovšek v času, ki ga po svoje adaptira Miheljak, ni bil več predsednik stranke. Da je LDS »skrbela za higieno javnih občil, ko se je dušilo in skrajno omejevalo glas tistih, ki so bili proti vstopu v Nato«, je nesramno podtikanje, ki glede na dogajanje zadnjih nekaj let zveni še posebej podlo v odnosu do medijev in novinarjev. Vsem je tudi znano, kakšen je bil odnos med takratnim zunanjim ministrom Ruplom in PV Ropom, ki se je manifestiral tudi skozi sramotno vilensko akcijo in končal s predlogom za razrešitev. Predvsem pa - kolikor so sploh smiselne paralele-, jih je v nasprotju z Miheljakom moč vleči natanko med vilensko ’avtorizacijo’ ameriškega napada na Irak in ruskim napadom na Ukrajino. »Koalicija voljnih« leta 2022 tako sestavljajo kvečjemu tisti, ki se na vse kriplje trudijo objektivirati zunanje povode za Putinov imperialistični masaker, in v ukrajinskem odporu ter mednarodni pomoči vidijo zgolj kalkulantsko prolongiranje agonije ter škodljivo upiranje – tokrat drugi – jedrski velesili …

Glede Nata sva z Miheljakom v preteklosti že večkrat (ne)uspešno polemizirala, zato ponavljanje nima posebnega smisla. Na podlagi prestanega v vmesnem času pa me izkušnje s hudimi domačijskimi pogrezi slovenske demokracije, ki smo jim bili vsi priča, vsekakor dodatno utrjujejo v prepričanju, da je za Slovenijo, za slovenske državljanke ter državljane zelo pomembno in dragoceno članstvo, ki ga ima v mednarodnih asociacijah – od EU do Nata –, in to ne glede na obžalovanja ter ostre kritike vredne občasne odmike od deklariranih načel. Vseeno je veliko bolje, če za potrebe svoje lepodušniške vzvišenosti nek kolumnist potvarja zgodovino, kot da zgodovina pokvarja življenja ljudi. 

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.