Ponovitev

Pri naših tako imenovanih levo sredinskih politikih je težava v tem, da ne upoštevajo pravila, ki velja v industrijski psihologiji, da je vedno treba prilagajati svoje aktivnosti aktivnostim, ki jih uporablja nasprotni partner. Zakaj tako ravnajo, bi bilo zanimivo ugotoviti. Toda moja predstava o tem je takšna: če SDS preprečuje Sprejem Zakona o vladi, ker je »zaskrbljen« nad prevelikimi stroški vlade zaradi dodatnih ministrstev, se je takoj potrebno lotiti zmanjševanja javnih  izdatkov, kar bo sicer potrebno storiti zaradi vseh problemov, ki so pred javnim financiranjem javnih zadev. Takoj je potrebno ugotoviti število preveč zaposlenih v javni upravi (zadnja Janševa tranša zaposlovanja), takoj je potrebno razveljaviti status javnega tistim institucijam, ki jih je Janševa vlada na novo ustanovila.

Vse zaradi varčevanja. Preveriti je potrebno, ali je možno razveljaviti sklep o imenovanju programskega sveta, saj pri imenovanju niso upoštevali, da je potrebno imenovati zastopnike vseh takratnih parlamentarnih strank. Pozneje bo potrebno prerešetati tudi druge javne institucije: ali res potrebujejo status javnosti, denimo Institut za novejšo zgodovino na ministrstvu za pravosodje, saj sta še najmanj dve instituciji, ki se tudi ukvarjata z novejšo zgodovino.

SDS ob podpori NSi predlaga prostovoljni prispevek za financiranje javne RTV. Seveda to za javno RTV ne pride v poštev, nasprotno, kot je nekdo predlagal, potrebno ga bi bilo povečati, da javni RTV ne bi bilo potrebno tekmovati s komercialnimi za oglase, redni gledalci bi bili pa zelo zadovoljni, če bi nas nehali mučiti z reklamami. Ampak sama ideja, da bi bilo dobro več stvari, ki se sedaj financirajo iz javnih sredstev, preusmeriti na prostovoljne prispevke, je dobra. Denimo, popolnoma nelogično je, da bogato Katoliško cerkev financira država. Zato bi bilo potrebno najmanj takoj ukiniti tisto povečanje prispevka, ki ga je Janševa vlada za slovo podarila Katoliški cerkvi.

Janševa vlada je bila zelo radodarna pri delitvi javnih sredstev. Toda to ni bilo zaradi razvitega socialnega čuta. Te delitve so bile vezane na vzdrževanje večine v Državnem zboru. Glede tega so vsaj stranke bivšega KUL-a dobro seznanjene. Zakaj SDS-u, ob njegovi skrbi za javne finance, ne razložijo, s kakšno lahkoto je razmetaval javni denar zato, da se je obdržal na vladi. Da SDS nima prav nič razvitega socialnega čuta, je dokazal s sprejemom ZUJFA. Še bolj nesocialen se je pa Janša pokazal, ko je za časa vlade Alenke Bratušek na veliko razlagal, da je za Slovenijo edina rešitev zloglasna trojka, ki je v državah, kjer je bila, zahtevala, med drugim, znižanje plač v javnem sektorju in znižanje pokojnin.

Janševo pozivanje trojke je podpiralo jastrebe v Evropski komisiji, da so vladi Alenke Bratušek vsilili ukrepe za sanacijo slovenskih financ, ki so bili škodljivi za Slovenijo. Pri tem je dejansko sugeriral mednarodnim finančnim trgom, da so povečali obrestne mere slovenskim kreditojemalcem. Da bi bil čim bolj prepričljiv, je prerokoval nadaljevanje upadanja gospodarske rasti. Izjavil je celo, da se bo umaknil iz politike, če se bo začela pozitivna gospodarska rast. Bila je pozitivna gospodarska rast, Janez Janša pa ni bil toliko moža, da bi svojo besedo držal. Na to ga je pač potrebno občasno spomniti. Treba ga je tudi vprašati, kako je mogoče, da se, ob vsej svoji strumnosti, izogiba sodiščem s tem, da se izogiba prevzemu pozivov. Vprašati ga je občasno potrebno tudi, zakaj ni tožil avtorjev knjig o prodaji orožja, ki ga postavljajo v slabo luč. Sedaj, ko je sam ugotovil, da je nedolžen v zadevi »Patria«, bi bilo dobro, da se le razišče, zakaj so v Sloveniji organi pregona začeli preiskavo o sumu korupcije v zvezi z nakupom patrij, šele leto potem, ko je v Slovenijo prišlo prvo opozorilo Interpola. Vsak kriminalist bo vedel povedati, da so udeleženci v tej zgodbi med tem lahko počistili teren.

Na vsake toliko časa je že potrebno spomniti na to, s kom imamo opravka. Ta prispevek bi zaključil s pregovorom: Kdor zaradi ponosa ne prizna napake, sploh nima ponosa.