Sedmi val epidemije

Koronavirus se je po dobrih treh mesecih vrnil, število okuženih se v evropskih državah, ki kolikor toliko urejeno izvajajo testiranje in nadzorujejo okuževanje, vsak teden skoraj podvoji. Kot obe covidni poletji doslej se razmere najhitreje poslabšujejo v najbolj priljubljenih turističnih krajih – stanje okužb je najslabše v Franciji in Grčiji. Tako je imela sredi tega tedna Francija 2050 okuženih na sto tisoč prebivalcev v zadnjih 14 dneh, Grčija 1850, Italija 1622. Vrstni red je torej podoben kot v preteklih dveh letih, le da se je tokrat z visoko okuženostjo z virusom tem državam pridružila še Nemčija (1452), največja evropska država in država, iz katere prihaja največ turistov tudi v Slovenijo in na Hrvaško.

V Sloveniji je prejšnja vlada dva meseca pred volitvami tako rekoč odpravila vse protiepidemijske ukrepe, testirna mesta so v bistvu izginila, s tem pa tudi natančen nadzor nad virusom in njegovo prisotnostjo v populaciji. A primerjava registriranih pozitivnih testov nakazuje, da ima Slovenija podobno sliko okužb kot Nemčija, da pa teden ali dva zaostaja za njo. Sedmi val ne prihaja počasi, ampak raste hitro in mogočno.

Vlada, novi vodja posvetovalne skupine za covid-19 Mario Fafangel in minister za zdravje Danijel Bešič Loredan stavijo na pomirjujoč ton in umirjeno odzivanje. Ali kot je Bešič Loredan dejal v sredo na predstavitvi skupine za koordinacijo, ki bo covidu prilagajala zdravstveni sistem: »Ni izrednih razmer, ni izrednega stanja, ni posebnega poudarka na covidu, ampak je stanje, ki ga imamo pod nadzorom.« Kot smo zapisali: sedmi val je izredno visok že na začetku, spet spremljamo eksponentno rast števila primerov. Primerjava s predhodnimi valovi okužb nakazuje, da bi lahko v mesecu dni v Evropi in tudi v Sloveniji prišli do več kot 15 tisoč okužb na sto tisoč prebivalcev na 14 dni – zdi se celo neizogibno. Krivec za to sta novi različici omikrona, zlasti različica BA.5, ki je zelo nalezljiva, prihaja pa v trenutku, ko pojenjuje zaščita pred prenosom virusa po zadnjem cepljenju.

V drugih državah že lahko opazujemo, kako narašča tudi število hospitaliziranih in mrtvih. In čeprav bo hudo zbolelo in umrlo veliko manj ljudi kot lani, so razmere resne. Tudi zato, ker so se ljudje po vsej Evropi vrnili na delovna mesta, pričakovati je veliko več odsotnosti z delovnih mest in okužb na delovnem mestu.

Je torej odziv slovenske vlade, ki za zdaj ni predvidela nobenih omejitev v javnem življenju, dober? Ne zdi se. Maske v javnem prometu so še vedno standard po tako rekoč vseh evropskih državah, pri nas pa ljudje mask nimajo več niti pri sebi.

Prihaja tretja jesen, tretja zima, virus se zna izogibati odpornosti, nove različice so vse bolj kužne, virus noče postati endemičen. Vlada bi lahko izkoristila poletje za promocijo mask ffp2 in ffp3. Lahko bi uvedla drobna pravila vedenja, poleg mask v javnem prometu še na primer pravilo prve maske: če ima kdo v prostoru na obrazu masko, si jo nadenejo vsi, ker oseba s tem sporoča, da ima kronično bolezen ali pa jo je zgolj strah okužbe. Prav nič ne bi bilo narobe, če bi se maske tudi v Sloveniji vrnile v prostore, kjer je tveganje okužb večje, ljudje pa so prisiljeni hoditi v te prostore. Nekatere države so ta pravila ohranile in danes, ko smo na začetku sedmega vala, prebivalcem ni treba ponovno osvojiti teh navad. A kot smo zapisali: v Sloveniji mask ni več niti v žepih.

In kaj je s četrtim cepljenjem? Kaj je s pojemajočo imunostjo? Kakšna so tveganja za starostnike, če strokovnjaki priznavajo, da se virus zna izogniti imunskemu sistemu? In če je tako veliko okuženih sredi poletja, ko se ljudje že zaradi vročine družijo predvsem zunaj, kaj se bo zgodilo jeseni? Tudi ta vlada na novi val pripravlja predvsem bolnišnice. Spet pa ne delovnih mest in šolskega sistema. V Nemčiji bodo pred zimo poskrbeli za imunizacijo polovice prebivalstva – za kar 40 milijonov prebivalcev. Cepivo imajo že naročeno in pripravljeno. Bo slovenska vlada ponudila vsem cepljenim poživitveni odmerek? Ne vemo. To je preveč vprašanj brez odgovora za začetek novega vala.