Za spremembo pritisni zeleni gumb

Ko je marca 2019 na tisoče mladih po vsej Sloveniji šlo na ulice in zahtevalo konkretne ukrepe za zavarovanje izropanega, uničenega, razvrednotenega okolja, je prišlo do zgodovinskega preloma. Vse do tedaj je namreč veljalo, da se mlade generacije ne zanimajo za širšo družbeno stvarnost, ta naj bi bila preveč kompleksna in preveč kruta zanje. Potem pa so osnovnošolci, dijaki in študenti s transparenti in piščalkami privršali nad trge in ulice slovenskih mest in postali spoštovanja vredna družbena sila. Kljub temu je marsikateri cinik verjel, da gre zgolj za preblisk in modno muho, ki ne bo prinesla spremembe – toda mladi so ostali trdno odločeni, da bodo iztrgali svojo prihodnost iz rok okostenelih, pogoltnih, paničnih in izgubljenih družbenih elit, ki so skoraj že uničile planet. Posledice te odločenosti sedaj postajajo jasno vidne; ena izmed njih je okoljevarstvena aplikacija GreenButton Journey, ki so jo razvili mladi za mlade.

Hana Leben, danes dijakinja Gimnazije Škofja Loka, je bila v času prvih podnebnih štrajkov stara 13 let. Lani je pri petnajstih s prijateljico Ano Nejo Pfeifer (letos je maturirala na gimnaziji Poljane) zasnovala aplikacijo, katere razvoj je s štipendijo podprl Unesco. »V moji in Anini družini se od nekdaj trudimo živeti do okolja prijazno,« pravi. Ko so starši izvedeli za Unescov program Odprto izobraževanje za boljši svet (Open Education for Better World, OE4BW), ki mladim ponuja možnosti financiranja družbeno koristnih projektov, so dekleti pozvali, naj razvijeta ustrezen koncept. Najstnici sta sprejeli izziv in se zakopali v delo.

Dobršen del prostega časa sta v naslednjih mesecih namenili prebiranju člankov in drugih javno dostopnih virov o stanju okolja, vzrokih zanj in predvsem o načinih, kako preprečiti ali pa vsaj zmanjšati škodljive vplive človeka na okolje. »Vsi ti podatki so naju nekako dokončno prebudili; tedaj sva se zavedeli, kako resno je dejansko stanje.« Tako se jima je porodila zamisel o aplikaciji, s katero bi mlade pritegnili h konkretnim korakom za spremembo življenjskega sloga. »Ugotovili sva, da imamo sicer na voljo ogromno virov in podatkov, ki pa niso podani na zanimiv in lahko razumljiv način. Poleg tega nas o ekologiji poučujejo izključno starejši, četudi mladi sami vemo, kaj nas zanima in smo pripravljeni med seboj izmenjevati znanje in izkušnje ter tako ozaveščati drug drugega,« razloži Hana Leben.

GreenButton ima potencial, da postane zelena družabna platforma za mlade, ki se med seboj spodbujajo in izmenjujejo izkušnje ter tako gradijo okoljsko ozaveščenost.

Še najlažje bi GreenButton opisali kot nekakšno zeleno družabno platformo za mlade; njeno jedro je sistem konkretnih vsakodnevnih nalog, s katerimi uporabnik ali uporabnica zmanjšuje svoj ogljični odtis – na primer sušenje oblačil na zraku namesto v sušilniku, izogibanje kupovanju vode v plastenkah in varčevanje s porabo vode v gospodinjstvu, kupovanje lokalno pridelane hrane, uporaba izdelkov iz recikliranih materialov, sajenje dreves, skrajševanje časa, preživetega pred zaslonom telefona ali računalnika ... Vsaka izpolnjena naloga prinese določeno znižanje ogljičnega odtisa, program pa rezultat pretvori v točke, ki jih uporabnik lahko deli na časovnici in primerja svoje dosežke z dosežki svojih prijateljev. Poleg izpolnjevanja ekoloških nalog in prijateljskega tekmovanja z drugimi uporabniki pa GreenButton ponuja še dnevni kviz ter vrsto poljudnih člankov s področja varstva okolja. Ker cilja na širše, globalno občinstvo – kot so globalni tudi izzivi, ki jih naslavlja – in poskuša graditi obsežno in nadnacionalno skupnost mladih, je aplikacija v angleškem jeziku.

Mladi za mlade

Potencial zelenega gumba so prepoznali tudi pri Unescu, ki je v sklopu programa OE4BW odobril štipendijo za nadaljnji razvoj aplikacije. Hana Leben in Ana Neja Pfeifer sta z ekipo sodelavcev uspešno odgovorili na izziv svojih staršev. Prijateljici sta oblikovali vsebino in podobo aplikacije, ki sta jo poimenovali GreenButton Journey, in zasnovali tri faze njenega razvoja. Sami sta začrtali videz spletne strani, poiskali članke in slike, napisali vse besedilo, oblikovali zakonitosti in logiko celotnega sistema beleženja in točkovanja nalog. Njune zamisli sta v programski jezik prevedla programerja Nik Tomažič in Gregor Žunič, oba študenta, ki že sodelujeta z Institutom Jožef Stefan. Tomažič priznava, da »pred tem nisem toliko vedel o globalnem segrevanju. Ko sem nato prebiral tekste, ki sem jih vnašal v aplikacijo, pa sem se dodobra seznanil s stanjem.« Sistem sproti testira vrsta njihovih prijateljic in prijateljev. »Letos sta se pridružila še dva nova razvijalca, Klemen Kavčič in Primož Dornik, oba sta ravno zaključila osnovno šolo; cilj je, da bi pri projektu sodelovale tri generacije mladih,« pove Hana Leben.

Ključno infrastrukturo je projektu zagotovila osrednja znanstvena tehniška institucija v državi, Institut Jožef Stefan (IJS), s katerim sicer sodelujeta programerja Tomažič in Žunič; IJS je Hano Leben in Ano Nejo Pfeifer povezal s programerjema in nato GreenButtonu odstopil svoj strežnik, obenem pa v mobilnih trgovinah Google Play in App Store nastopa kot založnik aplikacije. Danes je GreenButton na začetku tretje, sklepne faze razvoja. »V tej fazi bomo s pomočjo umetne inteligence razvili personaliziran sistem, ki bo vsakemu uporabniku posebej priporočal določene naloge glede na zgodovino njegovih aktivnosti. Obenem bomo dodelali beleženje in objavo dosežkov, da se bodo najuspešnejši uporabniki oziroma uporabnice lahko razvili v svojevrstne okoljske influencerje, ki bodo navdihovali ostale,« razloži Tomažič. Še letos bo tako aplikacija postala polno operativna in na voljo širšemu krogu uporabnikov in uporabnic.

Jedro aplikacije GreenButton je sistem konkretnih vsakodnevnih nalog, s katerimi uporabnik ali uporabnica zmanjšuje svoj ogljični odtis.

S projekti, kot je GreenButton, mlade generacije usmerjajo svojo skrb za planet, razočaranje nad voditelji in neomejeno kreativnost v konkretna dejanja, s katerimi želijo obvarovati okolje. Njihova pomoč prihaja v zadnjem hipu – nemški klimatolog Mojib Latif je ta teden na podnebni konferenci v Berlinu opozoril, da se »približujemo točki, na kateri si je treba priznati, da se je čas iztekel«. Že v naslednjih desetih letih naj bi se ozračje na globalni ravni segrelo za več kot 1,5 stopinje Celzija, vse več znanstvenikov pa je prepričanih, da se ne moremo več izogniti segrevanju celo za tri stopinje, kar bi pomenilo planetarno katastrofo.

Strokovnjaki bijejo plat zvona, politične stranke še kar govoričijo o zelenih reformah, kapitalisti po vsem svetu še kar žurajo, kakor da ne bo jutrišnjega dne, mladi ljudje, kot so Hana Leben, Ana Neja Pfeifer, Nik Tomažič, Gregor Žunič, Klemen Kavčič, Primož Dornik ter njihovi prijatelji in prijateljice, pa razvijajo načine, da bi obvarovali planet. Proces, ki se je začel pomladi 2019 s podnebnimi štrajki, dobiva konkretne oblike, mladi pa se združujejo v organizacije, iz katerih klijejo institucije nove družbe. Kot pove Hana Leben, sta z Ano Nejo Pfeifer ustanovili društvo Mladi za mlade, s katerim »nadaljujemo razvoj do okolja prijaznih rešitev in zbiramo sredstva pri podjetjih, ki so naklonjena trajnostnemu razvoju. Obenem pa se povezujemo z ljudmi in društvi, ki imajo podobne cilje.«