Ministrstvo za resnico

Ko se je pred približno pol leta med novinarji začela širiti informacija, da bo Uroš Urbanija, človek multipraktik, nekdanji poročevalec Družine iz Vatikana pa podjetni planšar z Velike planine, v vmesnem času tudi urednik na Nova24 ter nazadnje portparol vlade Janeza Janše, nekega dne postal še direktor TV Slovenija, se je vse skupaj zdelo kot neslana šala. Urbanija je še spomladi opravljal politično funkcijo, izčrpaval STA, pisal analize poročanja, ki niso imele nič z realnostjo, veliko pa s politiko, zaradi njega so v Slovenijo na posebno misijo prišli evropski poslanci.

A vsa ta dejstva niso zmotila ne generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha ne 17 programskih svetnikov, ki so njegovi izbiri prikimali. Urbanija je v njihovih očeh človek, ki bo umiril razmere na TV Slovenija, ki ji bo dal nov zagon, ki bo našel pravi odgovor, kako naj javna televizija deluje v času digitalne revolucije in lažnih novic. Zgodilo se bo ravno nasprotno, Urbanija bo konflikt med novinarji in vodstvom javne medijske hiše poglobil.

Lahko bi zapisali, da gre za provokacijo privržencev nekdanje oblasti, a to bi bilo naivno. Za njegovim imenovanjem se skriva politični premislek. Urbanija je prišel na televizijo s posebno nalogo. Želi jo uravnotežiti. Jesen prinaša dvoje volitev in najmanj dva referenduma.

Kaj pomeni votla beseda uravnoteženost, mantra vseh ljubiteljev poslanca SDS Branka Grimsa, je bilo dobro razvidno aprila, v času pred državnozborskimi volitvami. Večinoma so bila soočenja, ki so jih pripravljali na TV Slovenija, slaba, z zadnjim, ki ga je vodil Igor Pirkovič, pa se je nacionalna televizija spustila na raven strankarske televizije. Volivke in volivci so sprenevedanje in propagando prepoznali in nanju odgovorili na volitvah. Uroš Urbanija je s tega vidika tragična figura, ni novinar, ni urednik, ni niti politik, je le izvrševalec ukazov tistih, ki mislijo, da je država njihova last. Na koncu bodo pozabili tudi nanj.

Pluralnost mnenj, o kateri rad razpreda novinar Jože Možina, je seveda prvi pogoj za kakovosten javni medij, a pluralnost ne pomeni politikantstva in strankarske propagande. V novinarstvu obstajajo standardi in merila, obstaja novinarski kodeks, zahteva po preverjanju točnosti zbranih informacij, prepoved potvarjanja, ponarejanja, zahteva po celostni predstavitvi problematike. Ravno te dni je Novinarsko častno razsodišče presodilo, da je odgovorna urednica informativnega programa TV Slovenija Jadranka Rebernik kršila kodeks, ker je cenzurirala poročanje o pritiskih, ki jih med delom doživljajo novinarji informativnega programa. Prav tako je »zaradi žaljivega predstavljanja podatkov in dejstev« v enem izmed Utripov kodeks kršil Jože Možina.

V zakonskem postopku je nov zakon o RTV Slovenija. Njegov namen je spremeniti sestavo programskega sveta in zamenjati ljudi, ki vodijo to hišo. Po vsej verjetnosti bodo o tem zakonu volivci odločali na referendumu. Tega bo, četudi so referendumi v teoriji orožje civilne družbe, ki tako nadzira zakonodajno vejo oblasti, pripravila stranka SDS. Volivci so o RTV Slovenija do zdaj odločali dvakrat, leta 2010 in 2005. Obakrat so zmagali privrženci stranke SDS, a obakrat jih je bilo premalo, da bi zadostili zdaj zakonsko določenemu zavrnitvenemu kvorumu. Tokrat bo volivcev dovolj, po vsej verjetnosti bo referendum o RTV, pa tudi tisti o vladi razpisan na dan, ko bodo lokalne volitve.

V vsem tem času pa bo Uroš Urbanija na položaju direktorja TV Slovenija deloval tako, kot je, ko je bil šef urada za komuniciranje. Na javni televiziji bo zagovarjal politiko Janeza Janše, TV Slovenijo kani spremeniti v ministrstvo za resnico.

Ko je novinarka Tatjana Pirc v radijski oddaji Studio ob 17h generalnega direktorja RTV Slovenija Andreja Graha Whatmougha povprašala, ali se mu vendarle ne zdi sporno, da je na visok položaj imenoval nekdanjega šefa Janševega urada za informiranje, ji je hladno odgovoril: »To vidim kot nekaj normalnega.«