Aroganca okoljskega ministrstva

Štiri leta po vložitvi zahteve po presoji je ustavno sodišče na začetku julija potrdilo: uredba, ki ureja hrup v okolju, je v neskladju z ustavo, saj javnost ni bila ustrezno oziroma učinkovito vključena v postopek priprave in sprejetja uredbe.

Ta odločitev ustavnega sodišča je zaušnica razraščeni praksi ministrstva za okolje, po kateri to v fazi sprejemanja predpisov javnost vključuje zgolj »pro forma«, za njena mnenja in pripombe pa se pri sprejemanju predpisov ne meni. Takšno ravnanje je v nasprotju z zakonom o varstvu okolja, saj Slovenijo zavezuje aarhuška konvencija, ki skrb za uresničevanje pravice do zdravega življenjskega okolja razširja z oblastnih institucij na civilno družbo in ji daje pravico do udeležbe pri odločanju.

Izpodbijano uredbo, ki ureja hrup – tega Svetovna zdravstvena organizacija (SZO) opredeljuje kot enega najresnejših vzrokov bolezni v Evropi, takoj za onesnaženostjo zraka –, je sprejela Cerarjeva vlada tik pred odhodom julija 2018. Osnutek uredbe je bil v javni obravnavi leto prej, od 31. marca do 3. maja 2017, torej mesec dni. In kaj je sporno? Le dva primera. Ključni del sprejete uredbe je priloga, ki določa vrednotenje kazalcev hrupa, te priloge pa v javni razpravi ni bilo in se javnost do nje ni mogla opredeliti. Enako se javnost ni mogla opredeliti do dopolnil, ki jih je okoljsko ministrstvo dodalo v predlog uredbe na predlog ministrstev za gospodarstvo in za infrastrukturo, a šele po javni obravnavi.

Ustavno sodišče je v odločbi opozorilo, da zakonska določba o sodelovanju javnosti pri sprejemanju predpisov ne pomeni, da so po javni obravnavi osnutka predpisa onemogočene vsakršne spremembe: »V nasprotju z navedenim členom pa je, če se po opravljeni javni obravnavi osnutek dopolni s povsem novimi bistvenimi rešitvami, s katerimi javnost poprej sploh ni bila seznanjena in zato nanje ni mogla reagirati.«

Ustavni sodniki so zdaj z odločbo vladi naložili, da v letu dni odpravi protiustavnost – v tem času pa še vedno velja (neustavna) uredba o hrupu: »Odprava ali razveljavitev uredbe bi namreč pomenila, da do sprejetja nove uredbe mejne vrednosti kazalcev hrupa sploh ne bi bile določene, s čimer bi bil povzročen še bolj protiustaven položaj.«

Ustavni sodniki so se tako kljub štiriletnemu pričakovanju povsem izognili vsebinski presoji določil uredbe, na katerih spornost izvorno opozarjajo vlagatelji presoje, to so društvo Eko krog in trije posamezniki, ki živijo v neposredni bližini industrijskih objektov (Metal Ravne, Unior Zreče in Luka Koper). Položaj teh se je z uredbo poslabšal, uredba za številne vire hrupa odpravlja status vira (kot vir hrupa so na primer črtane ladje) in znižuje dovoljene vrednosti v korist onesnaževalcev.

Kako bo z odločbo ustavnega sodišča v letu dni spremenjena ureditev hrupa, ni jasno – opozoriti pa je treba, da na okoljskem ministrstvu direktorat za okolje, pristojen za hrup, vodi ista oseba kot ob sprejetju neustavne uredbe, Tanja Bolte.