Zanikovalec pri 35 stopinjah Celzija

Kako prepoznati zanikovalce podnebnih sprememb? Najprej bodo trdili, da niso teoretiki zarote, da se podnebje morda spreminja, a da gre za naraven proces. Nato zanikovalci radi govorijo, da je vse skupaj ponarejeno, da so znanstveniki podkupljeni, da je bila letošnja zima res nadpovprečno topla, je pa zato v gorah padlo veliko snega. In podobno. Skeptiki radi dodajajo, da je segrevanje nekaj dobrega, saj naj bi v Sloveniji rasle pomaranče. Dodajo, da o podnebnih spremembah ni znanstvenega konsenza ali pa da je vpliv človeštva precenjen. Podnebnih sprememb skratka ne povzroča človek z – na primer – uporabo fosilnih goriv, pač pa nagnjenost planeta, sončne pege, liberalci, Kitajci in Bill Gates.

Lahko bi zamahnili z roko, češ, internet je kužna mlaka teoretikov zarot, a problem se pojavi, kadar se med zanikovalce podnebnih sprememb uvrstijo politiki, ljudje z veliko družbene moči. Takšen je nekdanji predsednik Donald Trump, ki je ZDA umaknil iz Pariškega sporazuma. Ali predsednik Brazilije Jair Bolsonaro, za katerega so podnebne spremembe »zarota kulturnih marksistov«. O njih dvomijo pri skrajni nemški AFD, za madžarskega premierja Viktorja Orbána pa so »levičarska prevara, ki si jo je izmislil Barack Obama, da bi onemogočil Putina«. Malce nepričakovano, ali pa spet ne, se je v tej druščini znova znašel tudi Janez Janša, ljubitelj gora in mile slovenske krajine.

Kaj se je zgodilo? V času velikega požara na Krasu je imela stranka SDS tradicionalno srečanje v Bovcu. Že leta sredi poletja dopustujejo v tistih krajih, hodijo po gorah in negujejo strankarski duh. Med drugimi je na bovškem zboru, ki mu je sledila veselica pred gasilskim domom, govoril predsednik stranke SDS Janez Janša. Pogumno in optimistično je dejal, da bo Slovenija jeseni dobila predsednika države, torej Anžeta Logarja, ne pa kakšne ženske, ter se dotaknil tudi vročinskega vala in požara, ki je divjal nedaleč stran. »Največji požar v zgodovini Slovenije uči, da moramo biti bolj ponižni pred naravo. Pravijo, da je vse to posledica globalnega segrevanja. Mogoče je delno tudi to, čeprav sem ravno včeraj gledal neke stare časopise iz leta 1905, takrat je bilo v Novem mestu 41 stopinj Celzija, pa še ni bilo toliko izpustov ogljikovega dioksida, tako da včasih smo ljudje malo preveč samovšečni in mislimo, da mi sami lahko vplivamo na to, kaj se dogaja s klimo in naravo na planetu. Vsekakor pa je potrebno, da to, kar lahko naredimo, naredimo.«

Ne vemo, kako Janez Janša brska po starih časopisih, a nekaj dni pred govorom v Bovcu je na Twitterju poobjavil zapis blogerja Uroša Mikoliča, ki je opozoril na več kot 100 let star zapis iz časopisa Slovenski narod. Tam so 5. julija 1905 pisali o neznosni vročini v novomeškem okraju. »Tri dni, od sobote do ponedeljka, je kazal toplomer po 40 stopinj Celzija, na prisojnih zatišnih krajih pa celo 44 stopinj Celzija. Vsled tega je mnogo delavcev onemoglo. Tej neznosni vročini je sledil grozovit orkan in se je usula strašanska toča.« Bloger Uroš Mikolič je pripisal, da je bil leta 1905 »čas pred globalnim segrevanjem in splošno družbeno apokalipso«. Janša je torej v Bovcu svojim privržencem govoril o tem zapisu, a kot to počne velikokrat, ga ni citiral najbolj natančno. Morda je bilo poletje leta 1905 res vroče, a že tedanji časnikarji so zapisali, da naj bi bilo 44 stopinj Celzija izmerjenih na prisojni legi, torej tisti, kamor sije sonce.

Janša seveda ve, da v več kot 100 let starih časnikarskih zapisih ni veliko znanstvene verodostojnosti, a jih izrablja, da med svojimi privrženci širi skepso glede podnebnih sprememb. To ni njegov edini javno izražen pomislek. Februarja 2020 je denimo zapisal, da »so podnebne spremembe stalnica od začetka vesolja, vendar nanje ne vpliva (samo) človek. Glavni dejavnik našega osončja je seveda – sonce.« Tudi v intervjuju za Novo24TV je dejal, da je veliko vprašanje, koliko ljudje vplivamo na podnebne spremembe. »Dejstvo je, da vplivamo. Dejstvo je, da onesnaževanje okolja seveda vpliva delno tudi na podnebje. Mislim pa, da to vpliva bistveno manj, kot so spremembe na Soncu oziroma stvari, na katere človek ne more vplivati.« Okoljski ekonomist Jonas Sonnenschein je takrat za Mladino zapisal, da so dejstva v Janševi izjavi napačna, saj je »Zemlja v preteklem desetletju od Sonca prejela nekoliko manj energije v primerjavi s 60. leti prejšnjega stoletja, globalna temperatura pa se je zviševala hitreje kot kadarkoli v človeški zgodovini.« Janša se obnaša oportunistično; če mu politično koristi, odide na podnebno konferenco v Glasgowu in prikimava znanosti, če pa mu ne, obrne ploščo.

Podnebna skepsa je med člani stranke SDS kar precej razširjena. Bistveno hujši od Janše je poslanec Branko Grims, ki ni znan le po izjavi, »črni panter, simbol Karantanije, je izumrl, ker se podnebje v Evropi ohlaja, saj je črni panter bil navajen na bolj toplo podnebje«, ampak je junija 2019 v parlamentu mirno izjavil, da se podnebje na Zemlji pač naravno spreminja.

»Malo prej je bil sonček, zdajle bo nevihta, ampak to so naravne stvari. To s človekom veze nima. In se v resnici to samo uporablja za molžo naivnega naroda, ki zato slabše živi, pa eni fino služijo s tem.« Janša se od grobih besed svojega poslanca ni nikoli distanciral.

In kaj se je zares dogajalo tistega vročega poletja leta 1905? Je res padel vročinski rekord, ki ga Slovenija kljub segrevanju ozračja še ni presegla?

Branko Gregorčič je meteorolog, ki dela na Agenciji Republike Slovenije za okolje. Tam že desetletja vodijo podrobno statistiko slovenskih vremenskih rekordov, dosegljiva je vsakomur.

»Najbolj vroč dan v zgodovini meritev v Sloveniji je bil 8. avgust 2013; takrat je bilo na letališču v Cerkljah ob Krki izmerjenih 40,8 stopinje Celzija. Zelo vroče je bilo denimo tudi 5. julija 1950, nekaj vročinskih rekordov je še iz tistega časa. A gotovo velja, da je zdaj vročinskih valov več, daljši so, intenzivnejši. Nekoč je bil morda eden v vsem poletju, zdaj so po navadi trije ali štirje.« Kaj pa daljno vroče poletje v Novem mestu? »Zavedati se moramo, da nekdanje merilne metode niso bile v skladu z današnjimi standardi, zato je zelo težko primerjati rezultate meritev izpred sto let z današnjimi. Prav tako so bile drugačne merilne naprave, pa tudi načini merjenja. Če denimo meriš temperaturo zraka neposredno nad tlemi, je ta višja, saj so tla ob sončnem vremenu segreta na višjo temperaturo. Podobno je, če jo meriš neposredno na soncu. Zdaj velja, da meritve potekajo dva metra nad tlemi, vremenska hišica mora biti bele barve, zračna, vrata se vedno odpirajo na sever, da sonce ne posije na merilne instrumente. Nekoč je bilo to drugače.«

Na dan, ko so se v Bovec zgrinjali privrženci stranke SDS, je bilo v tem kraju, obdanem z gorami, več kot 35 stopinj Celzija. Stranka je za svoje člane postavila poseben šotor, da so se lahko hladili v senci. Šotor je bil postavljen tudi nad slavnostnim odrom. Logično, bilo je zelo vroče in sončni žarki so škodljivi.

»Zavedati se moramo, da nekdanje merilne metode niso bile v skladu z današnjimi standardi, zato je zelo težko primerjati rezultate meritev izpred sto let z današnjimi.«

»Težko komentiram takšne ali drugačne zarote in trditve o tem, kdo povzroča klimatske spremembe. A dejstva so, da se povečuje letno število toplih in vročih dni, več je tropskih noči. Povprečna temperatura se je v Sloveniji v zadnjih 30 letih dvignila za 1,7 stopinje Celzija. Hkrati je bistveno manj ostrih dolgih zim. So obdobja mraza, a so krajša in manj izrazita, kot so bila nekoč. Pred 100 leti so imeli bistveno več težav z zimami kot pa z vročimi poletji. No, meni so sicer zime bolj všeč kot pa vročina,« še pravi Branko Gregorčič.

Janez Janša ni takšen zanikovalec podnebnih sprememb, kakršen je Branko Grims, zadržano jih sprejema, a dvomi, da jih povzroča človek. V zelenih politikah vidi ideologijo. Leva scena, prežeta s kulturnim marksizmom »pridiga o tem, kako podnebne spremembe izključno povzroča človek, kar je popolnoma nedokazano. Podnebne spremembe se dogajajo v zgodovini tega planeta in se bodo tudi kasneje,« je dejal pred leti in dodal, da na podnebje najbolj vpliva Sonce. »Treba je to razumeti in ne iz tega delati ideologije in fame in novih malikov, kot je Greta.«

Njegova logika je, če izluščimo ves balast, zelo nevarna. Govori pravzaprav o tem, da ljudje ne moremo ustaviti podnebnih sprememb, saj imamo na dogajanje na Zemlji premajhen vpliv. In ker je ta vpliv majhen, je vseeno, kaj delamo. Lahko tudi nič.

Novi predsednik vlade Robert Golob razmišlja drugače. Občuduje mlado švedsko aktivistko Greto Thunberg. »Greta si je kot dekle pri petnajstih letih upala povedati stvari, ki si jih pripadniki starejše generacije nismo upali izreči. Ne le da jih je izrekla enkrat, še zmeraj jih ponavlja, zastavila si je cilj, sledi svojim željam in pri tem je neizprosna. Kdor se ne boji izpostavljanja, kdor zagovarja plemenit cilj, kdor se ne ustraši preprek in ovir, je vreden spoštovanja,« je Golob dejal v intervjuju za Mladino. »Ne trdim, da se strinjam z vsem, kar govori, morda se strinjam samo s 70 odstotki, a to ne pomeni, da je ne občudujem in spoštujem. Okoljska kriza je najpomembnejša kriza sedanjega časa, na globalni ravni ni nič pomembnejšega od tega. In Slovenija je na tem področju storila zelo malo.«

Golob ima prav, a nekaj so besede, drugo pa dejanja. Novi predsednik vlade ima dovolj politične moči, da na tem področju stori zelo veliko.