Monika Weiss

 |  Mladina 30  |  Politika

Svetnik Gams na liniji z direktorjem RTV

Kako svetnik Gams zastopa raziskovalno dejavnost

Dr. Matjaž Gams, prvopodpisani pod veto na nov RTV zakon

Dr. Matjaž Gams, prvopodpisani pod veto na nov RTV zakon
© Borut Krajnc

Pred dobrim tednom dni je državni svet izglasoval odložilni veto na spremembe zakona o RTV Slovenija, to je zakona, katerega osnove je zaradi degradacije javnega RTV-zavoda pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. Novi zakon jemlje moč političnim strankam pri imenovanju programskega sveta; doslej je državni zbor imenoval 21 od 29 programskih svetnikov, ki so nato, kot je jedro problema pojasnil član sveta, podpornik stranke SDS in Janeza Janše Slavko Kmetič, delovali »kot en mož«.

 

Zakup člankov

Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?

Članke lahko zakupite tudi s plačilnimi karticami ali prek storitve PayPal ali Google Pay

Tedenski zakup ogleda člankov
Za ta nakup se je potrebno .

4,5 €

Za daljše časovne zakupe se splača postati naročnik Mladine.

Mesečna naročnina, ki jo je mogoče kadarkoli prekiniti, znaša že od 16,20 EUR dalje:

Monika Weiss

 |  Mladina 30  |  Politika

Dr. Matjaž Gams, prvopodpisani pod veto na nov RTV zakon

Dr. Matjaž Gams, prvopodpisani pod veto na nov RTV zakon
© Borut Krajnc

Pred dobrim tednom dni je državni svet izglasoval odložilni veto na spremembe zakona o RTV Slovenija, to je zakona, katerega osnove je zaradi degradacije javnega RTV-zavoda pripravila Pravna mreža za varstvo demokracije. Novi zakon jemlje moč političnim strankam pri imenovanju programskega sveta; doslej je državni zbor imenoval 21 od 29 programskih svetnikov, ki so nato, kot je jedro problema pojasnil član sveta, podpornik stranke SDS in Janeza Janše Slavko Kmetič, delovali »kot en mož«.

Prvopodpisani pod veto na nov RTV zakon je bil državni svetnik dr. Matjaž Gams, ki je bil v državni svet izvoljen kot predstavnik raziskovalne dejavnosti, na Institutu Jožef Stefan pa vodi Odsek za inteligentne sisteme.

Gams ni želel komentirati informacij, ki smo jih pridobili na uredništvu, ali se je o vetu po telefonu res pogovarjal z generalnim direktorjem RTV Slovenija Andrejem Grahom Whatmoughom in ali mu je med drugim zagotovil, da bo z vetom pridobljen dodaten čas za priprave na referendum. Če povzamemo njegov neodgovor, na naša vprašaja ni odgovoril, »ker je Mladina nekorektna« in ker ga je »pri vseh teh občutljiv zadevah do zdaj izigrala brez možnosti dodatnih pojasnil«.

Na dodatno vprašanje, zakaj je kot predstavnik raziskovalne dejavnosti sprožil pobudo za veto na zakon, ki ne ureja znanstveno-raziskovalnega področja, in ali se je o vetu usklajeval z raziskovalno skupnostjo, je odgovoril nekaj drugega: »V prvi vrsti sem za raziskovalno dejavnost«, »moj moto je, po domače, več znanosti v politiko in manj politike v znanost«, ter »skušam pomagati, da ne bi politika posegala preveč radikalno, ker morajo imeti vsi zavodi, fakultete, tudi šole v širšem smislu, določeno stopnjo avtonomije«. In za konec: »Politika ne sme preveč radikalno posegati v noben javni zavod, ne leva ne desna, se opravičujem, ker tako povem, a sem apolitičen.« Ponovno vprašanje, ali se je o vetu usklajeval, pa je označil za netehnično materijo, na katero se ne bo odzval.

Pomenljivo je, da je komisija državnega sveta za kulturo, znanost, šolstvo in šport izdala mnenje, da ne podpira veta na zakon o RTV. Ključen argument Gamsa in sopodpisnikov je bil, da se bo z zakonsko razrešitvijo trenutnih članov programskega sveta »brez utemeljenih razlogov močno poseglo v koncept neodvisne in samostojne RTVS«, komisija pa je opozorila, da je ravno obratno: to, da državni zbor ne imenuje nobenega člana novega sveta RTVS, »pomeni pomemben prispevek k avtonomiji in neodvisnosti javne RTV«.

Pomenljivo pa je še eno dejstvo, ki terja premislek, kdo prek interesnih skupin prihaja v državni svet. Poleg Gamsa se je pod zahtevo za veto sopodpisalo še devet državnih svetnikov, med njimi pet svetnikov, članov SDS (Bojan Kekec, Milan Ozimič, Dušan Strnad, Rajko Fajt, Branko Šumenjak), in štirje, povezani s SLS (Marko Zidanšek, Marjan Maučec, Branko Tomažič in Željko Vogrin, ki je izstopil iz SLS, a velja za človeka Franca Kanglerja).

Pojavlja se tudi vprašanje, ali je mogoče državne svetnike tudi odpoklicati. Gams je leta 2018 sodeloval na posvetu državnega sveta z naslovom »Kako preprečiti izumiranje slovenskega naroda«, na katerem je krivdo za nizko rodnost pripisal liberalizaciji žensk, kontracepciji, splavu, ženskim pravicam, šolanju žensk, prepovedi preveč aktivnega moškega osvajanja. Takrat so članice društev, ki so podprla njegovo kandidaturo za področje raziskovalne dejavnosti, zahtevale njegov odstop, a se na njihove zahteve ni odzval.

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.