Matej iz jame

V kolumni z gornjim naslovom je Vlado Miheljak očital ustavnemu sodniku dr. Roku Svetliču, da je pri nedavnem odločanju o pravicah istospolnih parov »pomanjkanje strokovnih kompetenc nadomestil z nazorskimi (beri ideološkimi) ujetostmi in predsodki«. Sam sem – z argumentacijo, na katero vse do danes nisem dobil odgovora – vse do konca nasprotoval izvolitvi dr. Svetliča za ustavnega sodnika, a me je nato strokovna argumentacija nekaterih njegovih ločenih mnenj, čeprav se z njimi po vsebini ne strinjam, zelo pozitivno presenetila. Še posebej pa želim poudariti, da pri odločanju o pravicah istospolnih parov nikakor ni podprl znanih »ideoloških ujetosti in predsodkov« zoper pravice istospolnih. Celo nasprotno.

V svojem ločenem mnenju je glede poroke istospolnih napisal, da »v Ustavi ni nobene ovire, da ne bi zakonodajalec povsem izenačil obeh vrst skupnosti«, glede posvojitve otrok pa takole: »Gotovo ima vsaka doba prioritetne etične teme. Danes med te nedvomno spada poprava zgodovinskih krivic, ki so jih bile deležne istospolno usmerjene osebe.« Zato bi po njegovem mnenju zakonodajalec smel sprejeti ureditev, ki bi istospolnim parom omogočala posvojitev – le da bi to po njegovem mnenju lahko naredil le zakonodajalec, ne pa namesto njega ustavno sodišče. S kakšnimi (izključno pravnimi) argumenti je to utemeljil, je drugo vprašanje – sam tu v celoti podpiram nasprotna, zelo dobro pravno utemeljena stališča večinske šesterice ustavnih sodnikov. Seveda je v ozadju tega njegovega stališča¸lahko to, da se tak zakon potem lahko zruši na referendumu – kljub temu pa je, kot se jasno vidi iz gornjih citatov, povsem neutemeljen očitek, da je pri tem odločanju izražal ideološke predsodke zoper pravice istospolnih parov. Jih ni – ravno nasprotno. Vsekakor zanimiva diferenciacija med nasprotniki te razsodbe ustavnega sodišča, pomembna tudi za nadaljnja razpravljanja in odločanja o teh vprašanjih.