Slovenska družba pri vprašanju pravic istospolnih partnerjev postaja vedno bolj odprta

Nasprotniki odločitve ustavnega sodišča radi mahajo s podatki, izidi referendumov, ki naj bi dokazovali, da velika večina volivcev nasprotuje sklepanju zakonskih zvez istospolnih parov, da nasprotuje posvajanju otrok v takšne zveze in da nasprotuje tudi oploditvi samskih žensk z biomedicinsko pomočjo. Ustavni sodniki naj bi se bili skratka odločili v nasprotju z »voljo ljudstva«, zgodil naj bi se bil ustavni aktivizem, ki pozablja na tradicijo, naravo, vrednote in kulturo tukajšnjega življa. A resnica je malce drugačna, stvari so se v Sloveniji začele spreminjati.

Pred 20 leti je Slovensko javno mnenje, znanstvena analiza, ki jo že desetletja pripravljajo v Centru za raziskovanje javnega mnenja, nakazala, da so med najmanj zaželenimi sosedi homoseksualci. Konkretneje, ljudje so najbolj zavračali narkomane in pijance, na tretje mesto med najmanj priljubljenimi sosedi pa so se uvrstili homoseksualci. Razlike med podporniki različnih političnih strank so bile malenkostne, strpnejši so bili bolj izobraženi respondenti.

Toda tako je bilo nekoč. Število tistih, ki zavračajo homoseksualce pri vprašanju o sosedih, se nenehno zmanjšuje, sredi devetdesetih let si homoseksualcev za sosede ni želelo 60 odstotkov ljudi, leta 2002 je bilo takih 47 odstotkov, leta 2011 pa 35 odstotkov, a leta 2017 je bil izmerjeni delež zavračajočih le še 29,5 odstotka. To je še vedno veliko, a že takrat je bilo takih ljudi pol manj kot leta 1995. Trend padanja se nadaljuje, v zadnji raziskavi SJM 22/1 je tistih, ki za sosede ne bi imeli istospolno usmerjenih »le« še 20,8 % vprašanih. Na tej lestvici sicer še vedno premočno vodijo Romi in begunci.

Podobno kažejo tudi novejše raziskave. Poroke istospolnih partnerjev se po podatkih raziskave SJM iz leta 2020 zdijo sprejemljive 61 odstotkom vprašanih, zavrača jih 29 odstotkov. Celo pri bolj »občutljivem« vprašanju o možnosti, da istospolni partnerji skupaj posvojijo otroke, ni soglasnega zavračanja, na katero se radi sklicujejo zagovorniki tradicionalne družine. Takšne posvojitve je leta 2020 podpiralo 38,9 odstotka ljudi, zavračalo pa 45,9 odstotka. Prav zdaj poteka priprava nove raziskave in po začasnih, nepopolnih podatkih naj bi se deleža tistih, ki zavračajo posvojitev, in onih, ki jo podpirajo, že skoraj izenačila.

Slovenska družba se tudi pri tem vprašanju očitno vedno bolj liberalizira. 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA>>