Je osvetljevanje cerkva v poznih nočnih urah okoljsko in ekonomsko smiselno?

Luč v temi

Na spletnem portalu Predlagam vladi je državljan odločevalce pozval, naj se »glede na prihajajoče obdobje, polno izzivov in energijskih podražitev«, opusti nočno osvetljevanje cerkva, saj to ni nujno za preživetje. Predlog si je ogledalo že več kot tisoč ljudi, ima že več kot 150 podpornikov.

To področje ureja uredba o mejnih vrednostih svetlobnega onesnaževanja okolja. Slovenske cerkve v uredbi spadajo v dve kategoriji. Tiste, ki jim je ministrstvo za kulturo priznalo status kulturnega spomenika ali so vpisane v register dediščine, se osvetljujejo v skladu z 11. členom uredbe, ki zapoveduje, da mora »upravljavec razsvetljave kulturnega spomenika zagotoviti, da svetlost osvetljenega dela kulturnega spomenika, izračunana kot povprečna vrednost celotne površine osvetljenega dela kulturnega spomenika, ne presega 1 cd/m2« (ene kandele na kvadratni meter) – kandela na kvadratni meter je enota, ki se uporablja za merjenje svetlosti, svetlost 1 cd/m2 je primerljiva s svetlostjo sveče.

Slovenska zakonodaja ne naroča osvetljevanja objektov kulturne dediščine, odločitev o tem je v domeni posameznega lastnika oziroma upravljavca razsvetljave. Čeprav ima večino cerkva v Sloveniji v lasti katoliška cerkev, so upravljavke razsvetljave, s katero so te osvetljene, občine. Cerkve, ki niso prepoznane kot kulturna dediščina, se lahko osvetljujejo z isto jakostjo, a le, »če je stavba na območju naselja, ki je opremljeno z javno razsvetljavo«.

Svetlobno onesnaženje je vsak neposreden ali posreden vnos umetne svetlobe v okolje, s katerim se poveča naravna osvetljenost okolja. Med negativne posledice svetlobnega onesnaženja štejemo različne zdravstvene težave, ki lahko nastanejo zaradi motenj spanja, ki so posledica vnosa svetlobe v nočnem času; motenje tamkajšnjih živali in oteženo astronomsko opazovanje.

Pomembna posledica je tudi energijska potratnost, ki je pri današnjih razmerah na energetskem trgu še toliko spornejša. Čeprav se vsemu svetlobnemu onesnaženju ne moremo izogniti, se lahko vprašamo o smiselnosti celonočnega osvetljevanja nekaterih objektov, kot so stavbna kulturna dediščina in ustanove, ki so ponoči zaprte.

Andrej Mohar, predsednik društva Temno nebo se strinja z ugašanjem osvetlitve cerkva, opozarja pa, da bi ta ukrep k zmanjšanju svetlobne onesnaženosti pripomogel izredno malo, večji onesnaževalci so reklamni panoji in cestna razsvetljava. Hkrati želi, da »poskrbimo, da čim več ljudi obišče cerkve. Celo za tiste, ki niso verni, bi bilo koristno, da cerkve obiščejo in se zamislijo nad našim odnosom do katastrofalnega uničevanja okolja.« V Berlinu so že konec julija nehali osvetljevati približno 150 spomenikov, med drugim tudi berlinsko stolnico in cerkev cesarja Viljema na trgu Breitscheidplatz. Podobno je s stolnicama v Kölnu in Freisingu. Berlin bi v letu dni z opustitvijo osvetlitve 150 spomenikov prihranil od 150 tisoč do 200 tisoč kilovatnih ur, to pa pri sedanjih cenah elektrike znaša približno 40 tisoč evrov.