Kazen za voditelja in urednico

Zakon o medijih določa, da se novinarjev položaj ne sme poslabšati zaradi izražanja mnenj, ki so skladna s profesionalnimi pravili, a natančno tega Uroš Urbanija ne upošteva

Še pred nekaj meseci nam je vladala politika, ki je prezirala medije in novinarstvo. Jasno je bilo, zakaj. Ni ji bilo všeč, kako so mediji poročali o njej, pa četudi bi moralo biti vsakemu politiku do tega, da so mediji profesionalni in avtonomni. Nadzor nad oblastjo lahko to naredi le boljšo.

Pri nas vse »demokratske« stranke niso demokratične. Najboljši kazalnik tega odnosa je bil lanski odgovor ministrstva za kulturo, ki je na vprašanje Dela, zakaj ni naročilo storitev Slovenske tiskovne agencije, prostodušno odgovorilo, da so njegovi vodilni »po pogovoru z zaposlenimi sklenili, da storitev agencije ne potrebujemo več, saj so vse informacije, ki jih ponuja, na voljo na spletu«. Pravi razlogi za prekinitev sodelovanja so bili spor s tedanjim vodstvom STA, finančno izčrpavanje in politični pritiski na novinarje. Storitvam osrednjega slovenskega medijskega servisa se je torej odpovedalo ministrstvo, ki je institucionalno odgovorno za to področje, v njegovi sestavi pa je direktorat za medije.

Po aprilskih volitvah se je oblast zamenjala, ljudje od prej pa so ostali. Eden izmed takšnih je Uroš Urbanija, nekoč novinar, potem pod Janšo vodja vladnega urada za komuniciranje, danes sveži direktor TV Slovenija. Uroš Urbanija je prejšnji teden napovedal prekinitev poslovnega sodelovanja z Mladino. Tega sicer ni več – razen če kot poslovno sodelovanje razume, da ima RTV Slovenija naročenih 20 izvodov Mladine. Je mislil to? Razlog za to potezo naj bi bil domnevno »sovražen« uvodnik odgovornega urednika Mladine Grege Repovža, v katerem je ta ugotavljal, da bo treba TV Slovenija prevetriti. Zapisal je, da morajo iz javne medijske hiše oditi »strankarski vojščaki SDS«, brez tega normalizacije javnega zavoda ne bo. Dodal je še, da bi morala »nova ekipa dogajanje v zadnjih dveh letih obravnavati kot kriminalna dejanja, šlo je za načrtno zlorabo javnega servisa in javnih sredstev, za lažiranje kadrovskih potreb, za negospodarno delovanje«. Urbanija je bil po izidu članka razburjen, Mladino je obtožil, da širi sovražni govor, in napovedal odpoved izvodov tednika, ki jih ima TV Slovenija naročene. Na javni RTV pač ne bodo brali medija, ki mu direktor očita, da promovira »skrajno zavržene« ideje.

Jasno je, zakaj se je Urbanija spravil na voditelja in urednico TV Dnevnika. Takšni ljudje se bojijo upora, dobro vedo, da so le strankarski vojščaki.

Direktorjev ukrep bi bil smešen, če ne bi bil žalosten, novinarji bodo zdaj sami poiskali informacije, ki jih potrebujejo pri svojem delu, pri STA, pa tudi pri Večeru, Dnevniku, Mladini, kjerkoli želijo, le v službi bo dostop do njih otežen. Zgolj kot medklic, v času, ko je vladni urad za komuniciranje vodil Urbanija, tam niso imeli naročene Mladine, naročili so jo šele zdaj, po menjavi vlade.

Ampak tu se zgodba šele začne zapletati. Zaradi direktorjeve jeze so se v uredništvu vzporednega informativnega programa na TV Slovenija Panorama odločili, da bodo o Mladininem uvodniku pripravili prispevek. Prišli so v uredništvo tednika, posneli izjavo odgovornega urednika in pripravili novinarski prispevek. Ta izdelek, ki ga je podpisal novinar Gašper Petovar, še eden izmed tistih, ki so v zadnjem času prišli na TV Slovenija, je bil namenjen obračunu z Mladino. To morda razumemo, novinar težko nasprotuje ukazom odgovorne urednice informativnega programa Jadranke Rebernik in njenega šefa Uroša Urbanije. To je toliko teže, če gre za neizkušenega in nespretnega novinarja.

Vsi na TV Slovenija na srečo niso takšni. Že omenjeni prispevek je po izrecnem ukazu pristal tudi med prispevki v osrednjem TV Dnevniku. Tam vsi niso bili zadovoljni. Zato je voditelj Dnevnika Saša Kranjc pred prispevkom jasno povedal, da ga objavljajo »po izrecnem navodilu odgovorne urednice informativnega programa TV Slovenija Jadranke Rebernik«. In dvignil se je vihar.

Da bi razumeli, kaj se je v resnici zgodilo, je treba poznati postopek nastajanja oddaje Dnevnik. Navadno se za vsebino oddaje dogovorijo na jutranjem sestanku, razdelijo se teme, pripravijo se ekipe, začrta časovnica. Če se zgodi kaj izrednega, se v dogovoru z dnevnim urednikom ali urednico oddaje temu prilagodijo. Odkar je Urbanija postal direktor TV Slovenija, pa želi, da se v TV Dnevniku oglašuje Panorama, včasih z napovedjo, drugič s prispevki. Tako je bilo tudi tisto sredo dogovorjeno, da bodo vključili prispevek o covidnih testih v lekarnah. A potem je nastala sprememba, uro pred začetkom TV Dnevnika je prišla direktiva, da mora biti vanj vključen prispevek o Mladini. Uredništvo TV Dnevnika o tem prej ni vedelo ničesar.

»Za vsebino tega prispevka smo v uredništvu izvedeli zelo pozno,« pravi Saša Krajnc. »Nismo vedeli ne, kdo so sogovorniki, koliko je prispevek dolg, ali je avtor preveril vse navedbe v njem, kaj je sploh napisal. Zato sem povedal tisti stavek o izrecnih navodilih. Ta komentar so si zaslužili naši gledalci, urednik skrbi za vsebino Dnevnika, zanjo pa sem odgovoren tudi sam kot voditelj.« Prispevek ni bil objavljen v skladu z utečenimi protokoli, avtorizacije za objavo ni dala urednica Vesna Pfeiffer, ampak Jadranka Rebernik.

»Ne smemo se vdati, kar se dogaja, je sprto z vsemi načeli profesionalnega dela in logike.«

Saša Krajnc ni prvi, ki je tako javno pokazal nestrinjanje s političnim uravnoteževanjem informativnega programa TV Slovenija, to po svoje včasih počno tudi drugi voditelji, denimo Tanja Starič in Igor E. Bergant, a Saša Krajnc je prvi, ki bo zaradi komentarja po vsej verjetnosti kaznovan. Uroš Urbanija je od Jadranke Rebernik zahteval, naj z njim in urednico TV Dnevnika Vesno Pfeiffer »zaradi hudih programskih kršitev brez kakršnih koli strokovnih podlag« opravi pogovor »in jima določi naloge, ki jih bosta lahko profesionalno opravljala. Nesprejemljivo je, da se delavcem nalagajo obveznosti, ki presegajo njihove zmožnosti.« Ker naj bi delala v stresnih razmerah, se je Urbanija prijazno odločil, da zoper njiju, čeprav naj bi bila »programski čas izrabila za izražanje svojih osebnih stisk in težav,« ne bo uvedel disciplinskega postopka.

»Ne, do zdaj še nisva imela nobenega sestanka na to temo z odgovornimi,« je v torek dopoldne pojasnjeval Saša Krajnc. »Ne vem, kaj se bo zgodilo. Za zdaj sem še na zaslonih, vodil bom oddajo o zbiranju pomoči za gasilce, niti ne vem, kam naj bi me umaknili. Sestankov v živo z odgovorno urednico ni, prejšnji teden smo se slišali le prek interneta, četudi smo v isti stavbi. Zato pa sem začel dobivati večerna elektronska sporočila z vprašanji, zakaj sem kaj rekel, česa drugega pa nisem, zakaj denimo nisem napovedal Utripa Igorja Pirkoviča in podobno. Od mene se zahtevajo hitri odgovori, in to zunaj delovnega časa. To je pritisk, mobing.«

Jasno je, zakaj se Urbanija (še) ni odločil za disciplinski postopek. Ta ima svoje protokole in pravna pravila dokazovanja kršitev. Urbanija pravno vzdržnih razlogov za kaznovanje novinarja in urednice nima. »Gre za nedopustno neformalno obliko pritiska, s katero želi vodstvo TV Slovenija novinarje in urednike podrediti ter jih ustrahovati tako, da bodo uredniške odločitve prilagodili željam in interesom vodstva,« so zapisali pri Društvu novinarjev Slovenije. Zakon o medijih določa, da se novinarju ne sme odpovedati delovno razmerje ali prekiniti sklenjena pogodba ali zmanjšati plača ali spremeniti status ali kako drugače poslabšati njegov položaj »zaradi izražanja mnenj in stališč, ki so v skladu s programsko zasnovo ter s profesionalnimi pravili, merili in standardi«.

»Razmere na TV Slovenija so težke, vodstvo uredništva in televizije z novinarji ne komunicira, nima odnosa do njih, jih ob napadih ne zaščiti. Vsem pritiskom je treba odločno reči ne,« še pravi Saša Krajnc. »Ne smemo se vdati, kar se dogaja, je sprto z vsemi načeli profesionalnega dela in logike.«

Res je sprto, a le, če je namen vodstva RTV Slovenija poskrbeti za dober javni medijski servis in informativni program. Očitno to ni namen sedanjega vodstva. Iz nacionalne medijske hiše bi rado naredilo strankarsko trobilo. To mu dokaj dobro uspeva. Hkrati je jasno, zakaj se je Urbanija spravil na voditelja in urednico TV Dnevnika. Takšni ljudje se bojijo upora, dobro vedo, da so le strankarski vojščaki. Saša Krajnc in Vesna Pfeiffer sta kaznovana, da se kaj takšnega ne bi ponovilo. Kdo je za to profesionalno sramoto najbolj odgovoren? Programski svetniki? Generalni direktor Andrej Grah Whatmough? Direktor TV Slovenija Uroš Urbanija? Najbolj odgovorna je Jadranka Rebernik, urednica informativnega programa, ki bi morala svoje novinarje ščititi pred političnimi pritiski, v bistvu pa je prva uresničevalka političnih želja. Le kaj vidi, ko se pogleda v ogledalo?