Desetletje Boruta Pahorja nas opominja, da ni vseeno, kako poteka predvolilna bitka 

Predzadnjo oktobrsko nedeljo, 23. oktobra torej, bodo v Sloveniji volitve predsednika republike. Predsednik republike je edini državni funkcionar, ki je pri nas voljen neposredno, njegov mandat traja pet let, izbrani predsednik pa ga lahko ponovi le enkrat. Slovenska ustava daje predsedniku malo pooblastil, njegova vloga naj bi bila reprezentativna, predlaga nekaj kadrovskih rešitev, je vrhovni poveljnik Slovenske vojske, a v resnici ima le ugled, moralno moč, besedo, s katero lahko vpliva na politične razmere v državi.

Takšna je teorija, praksa zadnjih desetih let pa je pokazala, da je Borut Pahor, človek, ki se nima za »moralno avtoriteto«, izpraznil ustavno vlogo predsednika republike, molčal je, ni se jasno opredeljeval niti ob aktualnih političnih vprašanjih niti v trenutkih, ko je prejšnja vlada hodila po robu spodobnosti in demokracije. Raje kot za državo je skrbel za svoj profil na Instagramu. Zato bo tudi novi predsednik, kdorkoli bo že izvoljen, žalibog opredeljen s prazno podobo svojega predhodnika.

Zdi se, da v senci pahorjanskega desetletja vsaj za zdaj potekajo tudi priprave na predsedniške volitve. Po nenadnem slovesu podpredsednice Gibanja Svoboda Marte Kos – nekdanje plavalke, ki je še pred dnevi govorila, da so vsi kandidati skočili v vodo in da bo na koncu zmagal tisti, ki se bo prvi dotaknil roba bazena – sta ostala le dva favorita, Nataša Pirc Musar in Anže Logar. Prva je odvetnica, nekdanja informacijska pooblaščenka, borka za človekove pravice, liberalka, ki se spogleduje s sredino. Drugi je spravljivi Anže Logar, nasmejani človek, minister za zunanje zadeve v Janševi vladi, ki prisega na »sodelovanje«. Morda res, a Logar se bo v času predsedniške bitke težko ubranil očitkov, da prihaja iz stranke SDS in da kot funkcionar te stranke nikoli ni javno kritiziral Janše, niti njega niti njegovega avtokratskega načina vladanja. Logično, Janša je nekakšen Logarjev politični mentor, v času njegove vlade je Logar pisal zavajajoča poročila o stanju demokracije v Sloveniji in jih pošiljal v evropske institucije. Marsikoga je bilo takrat v Sloveniji sram. Za prijaznim Logarjevim nasmehom se skriva tudi kaj manj prijaznega.

Umik Marte Kos iz predsedniške dirke je s stališča politične taktike pametna poteza. Marta Kos in Nataša Pirc Musar sta vseskozi nagovarjali podobno volilno telo, zato je bil morebitni uspeh Anžeta Logarja verjetnejši. Zdaj bo večina volivcev Marte Kos verjetno podprla Natašo Pirc Musar.

Izid predsedniških volitev vedno prinese prerazporejanje v političnem polju. Četudi kandidati za predsednika radi poudarjajo, da bodo vladali vsem državljanom in državljankam, da za njimi ne stoji nobena politična stranka, predstavljajo neko politično smer. Za zdaj strankam slovenske desnice še nikoli ni uspelo zmagati na predsedniških volitvah, še najbližje temu je bila točno pred 20 leti Barbara Brezigar, ki jo je v drugem krogu za (prepričljivih) 140 tisoč glasov premagal Janez Drnovšek. Barbaro Brezigar je takrat podprlo skoraj 450 tisoč ljudi, težko je verjeti, da bi Anže Logar lahko nagovoril toliko volivcev.

Kot kaže, bodo te volitve posebne še z enega vidika. Nobena izmed vladnih strank najverjetneje ne bo imela svojega kandidata. Pa je to res kaj čudnega? V resnici ne. Milan Kučan in Danilo Türk sta kandidirala kot nadstrankarska kandidata, tudi Janez Drnovšek je najprej zamrznil članstvo v LDS, in ko je bil izvoljen za predsednika, izstopil iz stranke. Pahor je izbral drugačno pot. Najprej je napovedoval kandidaturo za predsednika SD in potem na kočevskem kongresu povedal, da bi bil raje predsednik republike. Kasneje je stranko SD zapustil.

Na slovenskih predsedniških volitvah so že bila presenečenja. Anže Logar, ki ga podpira dobro organizirana mreža krajevnih odborov SDS, vodi preprečljivo predsedniško kampanjo. Leta 2012 je Pahor zmagal, ker so mediji in z njim volivci pozabili, kakšen politik je bil, ko je bil premier. Ni jih zanimala vsebina, fascinirala jih je podoba. Podobno danes počne Logar. Kot da bi vsi znova pozabili, da je bil še pred nekaj meseci zvesti član tretje vlade Janeza Janše.

Vlaganje kandidatur za predsedniške volitve se sicer konča 28. septembra.