GHB

V aferi Smodej naj bi po pričevanjih pomembno vlogo odigrala tudi droga GHB. Ta ni nekaj novega: pri nas ter tudi na svetovni festivalski in klubski sceni je še vedno najpogosteje uporabljena rekreativno in zavedno, pa čeprav v javnosti praviloma velja za drogo za posilstvo. A kaj sploh je ta droga? GHB ali gama-hidroksibutirat je močna psihoaktivna snov, sedativni hipnotik in naravni nevrotransmiter, ki je po učinkih zelo podoben alkoholu. Prepoznati ga je mogoče tudi pod uličnimi imeni tekoči ekstazi, vodica in G. Posebej nevaren je v tekoči obliki, saj je prozoren, njegovo mešanje z alkoholom lahko hitro privede tudi do nezavesti in težav z dihanjem. Smrtnih primerov, povezanih s to drogo, pa je v evropskih državah že nekaj let vedno več, število hospitalizacij se je na primer na Nizozemskem v zadnjih petih letih povečalo za kar dvainpolkrat.

Prve obsežnejše raziskave GHB in njegove uporabe pri ljudeh segajo v zgodnja šestdeseta leta prejšnjega stoletja, ko ga je začel proučevati francoski nevrobiolog in kirurg, sicer tudi pisec filozofskih razprav Henri Laborit. Najprej je bil namenjen medicinski uporabi. Veljal je za intravenozno anestetično sredstvo, saj ob večjih odmerkih povzroča globoko nezavest. V ta namen so ga od leta 1964 tržili v Evropi, vendar se ni široko uveljavil, ker je imel stranske učinke, povzročal je napade. Prav tako so ga uporabljali za zdravljenje odvisnosti od alkohola in za zdravljenje narkolepsije, za kar ga uporabljajo še danes. Ključno pa je, da se v sodobnih medicinskih praksah uporablja pod strogim zdravstvenim nadzorom in v nadzorovanih odmerkih.

GHB je največkrat v tekoči prozorni obliki, od koder tudi ulično ime vodica. Je brez vonja in rahlo slanega ali celo kovinskega okusa. Lahko pa se prodaja tudi v obliki prahu ali kapsul. Za rekreativno drogiranje se uporabljata tudi njegova derivata gama-butirolakton (GBL) in 1,4-butandiol (1,4-BD). GBL je zmeraj v tekoči obliki in ga prepoznamo po bolj ostrem vonju in izrazito grenkem okusu. »Gre za zelo podobni substanci, ob zaužitju GBL se ta v telesu pretvori v GHB in potem učinkuje na delovanje našega organizma. Pri nas na sceni prevladuje GBL, saj je lažje dostopen, ker se v industriji uporablja kot zelo močno čistilo ali čistilno topilo za odstranjevanje madežev in rje,« je razložil koordinator testiranja v Združenju DrogArt Marko Verdenik. Zaradi lažje dostopnosti je torej droga tudi cenejša, njeni priljubljenost in razširjenost pa s tem rasteta.

V letu 2021 je kar 18 držav Evropske unije poročalo o velikih zasegih GHB: skupaj gre za 48 ton in malo manj kot 500 litrov.

GHB je depresor, kar pomeni, da upočasnjuje sporočila med možgani in telesom. Po učinkih je zelo podoben alkoholu, saj v manjših odmerkih deluje stimulativno, ljudje so po zaužitju evforični. Deluje na dva tipa receptorjev. Pri zelo majhnih odmerkih deluje stimulativno, pri večjih pa deluje tudi na GABAB-receptorje in ima sedativne, evforične in hipnotične učinke. Ob predoziranju deluje na centralni živčni sistem depresivno in lahko povzroči začasno globoko spanje oziroma komo, ki je lahko zelo nevarna. »Večina ga zaradi občutkov lagodja in sproščenosti, ki jih povzroča, še vedno največkrat uporablja za rekreativne namene, čeprav se v medijih najpogosteje pojavlja kot droga za posilstvo,« poudarja Marko Verdenik – a dodaja, da to ne pomeni, da nekaterih njegovih lastnosti ne zlorabljajo tudi v druge namene. Poleg rekreativne uporabe se pogosto uporablja tudi v »bodybuilderski« skupnosti, saj povzroči sproščanje rastnega hormona in omogoča sprostitev mišic po naporni telovadbi. V preteklosti so ga namreč, preden so ga prepovedali, nekaj desetletij zaradi njegovega učinka na povečanje mišične mase uporabljali kot prehranski dodatek.

Eden največjih problemov in pasti pri uživanju te droge je odmerjanje. Podobno kot pri alkoholu je stanje človeka, ki zaužije drogo, odvisno od količine. Sploh GBL, ki je na voljo le v tekoči obliki, je zaradi majhnih količin, ki jih je treba uporabiti, gre dejansko za kapljice, zelo lahko predozirati. »Če spiješ dva kozarca vina, boš okej, po dveh litrih boš predoziral. Podobno je pri GBL, s tem, da je vse v zelo manjših količinah, zaradi katerih hitreje dosežemo mejo,« razloži Verdenik in doda, da je standardni odmerek približno en mililiter GBL (1,6 grama GHB). Takšen odmerek učinkuje od ene do dveh ur, hitro pa se lahko zgodi, da ljudje pozabijo na čas, in namesto čez eno uro nov odmerek vzamejo prej. Pri odmerkih nad tri grame GHB lahko pride pri nevajenih uporabnikih že do nevarnega zmanjšanja frekvence dihanja in posledično tudi do smrti. Ker je GBL kar 1,6-krat močnejši derivat GHB in ker veliko uživalcev med njima ne pozna razlike, lahko po zaužitem GHB zmotno mislijo, da se jih ta »ni prijel«, prehitro ponovno vzamejo drogo in s tem tvegajo predoziranje, na previdnost pri uporabi opozarja DrogArt. Gre tudi za zelo zasvojljivo substanco, saj varovala kot alkohol, kjer zjutraj človeka po zapiti noči čaka »maček«, ni. Po uporabi se naslednji dan zbudiš brez posledic, kar lahko koga zelo hitro zavede v vsakdanjo uporabo, ki pripelje do odvisnosti.

»Ob predoziranju lahko človek postane neodziven, se ničesar ne zaveda in pade v zelo trden spanec, iz katerega ga ni mogoče zbuditi. In ta lastnost droge je razlog, zaradi katerega je uporabljena za zlorabo. Poleg tega pa je njena posebnost tudi to, da spodbuja spolno slo, kar lahko vodi v nekontrolirane spolne odnose brez konsenza, saj ljudje izgubijo občutek razmišljanja s svojo glavo,« je predoziranje opisal Verdenik. Tudi vodja Centra za klinično toksikologijo in farmakologijo na Univerzitetnem kliničnem centru Ljubljana (UKCL) Miran Brvar je povedal, da sta najpogostejša znaka predoziranja nezavest ter plitko in počasno dihanje. Uporabniki tudi bruhajo, so agresivni, imajo krče, počasen srčni utrip in nizek krvni tlak. Dodal je, da je GHB tudi težje izsledljiva droga, saj ga lahko zaradi hitre presnove v krvi dokažemo le do petih ur po zaužitju, pri zelo velikem odmerku pa nekoliko dlje. Smrtnega primera zaradi zastrupitve samo z GHB v Sloveniji še ni bilo, je še povedal.

V publikaciji Evropsko poročilu o drogah 2021 Evropskega centra za spremljanje drog in zasvojenosti z drogami (EMCDDA) so GHB poleg LSD, DMT, halucinogenih gob in ketamina uvrstili med droge, ki se manj pogosto uporabljajo. Po njihovih ugotovitvah te droge kljub lahki dostopnosti v Evropi slabo spremljajo, kar omejuje poznavanje njihove uporabe in vpliva na javno zdravje. Kot skrb zbujajoča tveganja pri intenzivnejših vzorcih uporabe v nekaterih nišnih okoljih pa so v publikaciji navedli uporabo GHB pri kemseksu, skupinskem seksu pod vplivom drog.

GHB je po učinkih podoben alkoholu, saj v manjših odmerkih deluje stimulativno. Nekaj časa je bil zaradi učinka na povečanje mišične mase uporabljan tudi kot prehranski dodatek.

Po nacionalnih ocenah je razširjenost uporabe GHB pri odrasli in šolski populaciji še vedno precej majhna. GHB je bila peta najpogostejša droga, o kateri so leta 2019 poročale bolnišnice v mreži Euro-DEN Plus in je bila prisotna v 10,6 odstotka primerov akutnih zastrupitev s prepovedanimi drogami ter razlog za 27 odstotkov sprejemov v enote intenzivne medicine po Evropi. Tudi slovenski nacionalni inštitut NIJZ v raziskavi o uporabi novih psihoaktivnih snovi, ki je bila narejena med študenti v Sloveniji leta 2020, poroča, da je 19,8 odstotka anketirancev prepoznalo GHB ali njen derivat. Po okvirnih podatkih DrogArta pa od 5 do 10 odstotkov »parti populacije« navaja, da so v zadnjem mesecu uporabili GHB ali GBL.

NIJZ je v raziskavi tudi ugotovil, da se je število zastrupitev z GHB v ljubljanskem kliničnem centru v letu 2020 v primerjavi s prejšnjimi celo znižalo, kar pa je razumljivo, saj so bili potencialni uživalci pol leta zaprti med štiri stene. Največ zastrupitev s to drogo je bilo namreč popisanih v letih 2013, 2016 in 2018. Leta 2020 so tako imeli okoli 20 primerov. »Med zastrupljenci, ki smo jih zdravili v ljubljanskem kliničnem centru, prevladujejo mladi moški, ki predstavljajo 80 odstotkov zastrupljencev z GHB. V 90 odstotkih so drogo zaužili namerno,« je povedal Miran Brvar. Dodal je, da se občasno srečujejo tudi z množičnimi zastrupitvami, in navedel primer sočasno nezavestnih štirih mladih moških, ki so se na Metelkovi predozirali z GHB. O uporabi GHB je poročala tudi raziskava o zastrupitvah z GHB v Ljubljani med letoma 2000 in 2014: povprečna starost zastrupljencev je bila 27 let, GHB je namerno zaužilo 86 odstotkov bolnikov, 14 odstotkov jih je drogo zaužilo nevede, od tega so trem odstotkom bolnikov GHB podtaknili z namenom posilstva.

V letu 2021 je kar 18 držav Evropske unije poročalo o velikih zasegih te droge: skupaj gre za 48 ton in malo manj kot 500 litrov. Nizozemska in Nemčija sta leta 2019 poročali o uničenju devetih laboratorijev, vključenih v proizvodnjo GHB iz GBL. Ker GHB pri nas in po svetu še vedno ne velja za eno najbolj uporabljenih drog, pa o njeni uporabi primanjkuje podatkov in s tem realne slike uporabe.

»O dolgotrajnih posledicah GHB za zdravje se še ne ve veliko, vemo pa, da droga vpliva na želodec in zobe. Ob uživanju je tudi zaradi tega pomembno pitje tekočine, saj lahko droga v nerazredčenem stanju močno draži sluznico,« je opozoril Verdenik. Poudaril je tudi varno uporabo droge. Ta se nikakor ne sme mešati z ostalimi depresorji, na primer z alkoholom, saj tako še hitreje pride do predoziranja. »Velikokrat se zgodi, da do predoziranja pride ravno pri ljudeh, ki jim GHB podtaknejo v alkoholno pijačo, sploh če so ti ljudje prej veliko spili. Čeprav gre za manjšo količino droge, je lahko ta zaradi prej spitega alkohola usodna. Dostikrat se ta podtikanja zgodijo tudi nevede, saj ljudje na zabavah prakticirajo tudi pitje iz tujih kozarcev, ki pa lahko vsebujejo drogo,« je še poudaril. Ukrepi, ki lahko tveganje za predoziranje zmanjšajo, so, da oseba droge ne meša z depresorji in stimulansi, je ne jemlje sama, temveč v družbi ljudi, ki jih pozna in jim zaupa.