Regres tudi za božič

Predlog vodje Levice in ministra za delo Luke Mesca, da bi vsak zaposleni že letos dobil izplačano božičnico v višini minimalne plače (ta letos znaša 1074 evrov bruto), je vzbudil pričakovane odzive. Interesna združenja delodajalcev mu ob opombi, da predloga detajlno še ne poznajo, že ostro nasprotujejo, saj da ni pravi čas zanj.

Gospodarska zbornica Slovenije je v ponedeljek sporočila, da je proti predlogu ministrstva o obvezni božičnici, čeprav predloga še ne pozna. Še pred njo se je z ostrim nasprotovanjem odzvala Obrtno-podjetniška zbornica, enako Združenje manager. Izvršna direktorica Petra Juvančič je v odzivu na predlog v svojem slogu zapisala, da se »mora glede gospodarstva nehati populistična in ’virtue signalling’ retorika, kot da živimo v industrijski družbi na prelomu iz 19. v 20. stoletje« in da večina podjetij tako ali tako že izplačuje božičnico, menedžerjev pa da ni treba dodatno dušiti, pač pa jim pomagati.

Delno si je ministrstvo krivo samo, saj je Mesec predlog zgolj navrgel, brez nujnih obrazložitev in razlag. Kaj torej sploh predlaga minister Mesec oziroma ministrstvo za delo? Z ministrstva za delo odgovarjajo: »Naš predlog ne posega v davčno ureditev. Pač pa predvideva samo, da bi vsak zaposleni dobil izplačano božičnico oziroma 13. obvezno plačo v višini minimalne plače.« Izhodiščni predlog bi, kot dodatno pojasnjujejo, ohranil davčno obravnavo, ki zdaj velja za izplačilo poslovne uspešnosti, torej božičnice.

851.580 zaposlenih je lani prejelo regres, katerega izplačilo je obvezno. 306.631 zaposlenih je lani prejelo božičnico, katere izplačilo ni obvezno.

Božičnica je namreč eden od pogovornih izrazov za to, kar je v zakonih opredeljeno kot izplačilo poslovne uspešnosti. Gre za neobvezno izplačilo, ki je vezano na poslovne rezultate podjetja, ki mora biti dogovorjeno v internem aktu delodajalca ali kolektivni pogodbi, izplačano pa mora biti vsem zaposlenim. Božičnica je oproščena davkov oziroma dohodnine, če je nižja od povprečne bruto plače v državi, ni pa oproščena prispevkov – od celotnega plačila se obračunajo prispevki za socialno varnost delojemalca in delodajalca. V tem se razlikuje od regresa: izplačilo regresa je obvezno, v nasprotju z božičnico je regres prost plačila prispevkov in dohodnine do višine povprečne mesečne plače v Sloveniji, božičnica do višine povprečne bruto plače pa je oproščena dohodnine.

Po zakonu o delovnih razmerjih mora biti regres izplačan najmanj v višini minimalne plače, in to do vsakega 1. julija. To, kar predlaga ministrstvo, je vsebinsko, ne pa tudi davčno bližje regresu: po predlogu, ki sicer še nastaja, bi bila vsem zaposlenim vsako leto torej izplačana božičnica (vsaj) v višini minimalne plače.

Iz gospodarstva ob vnaprešnjem zavračanju predloga že prihajajo tudi konstruktivni pozivi, da bi bila ideja sprejemljivejša, če bi bila božičnica tudi davčno neobremenjena – tako kot regres. Na ministrstvu ponavljajo, da sami v izhodiščnem predlogu ne posegajo v davčno ureditev, da pa bodo socialni partnerji o predlogu razpravljali v okviru Ekonomsko-socialnega sveta in da bo tam dosežen dogovor – lahko tudi o drugačni davčni obravnavi.

Na ministrstvu ob tem opozarjajo na namen predloga. »Gre za protidraginjski ukrep, ki bi zajel zaposlene, še sploh ob predvidenem zaostrovanju krize pozimi,« pojasnjuje njegov predstavnik Sašo Furlan. Glede kritik iz gospodarstva, da trenutek ravno zaradi energetske krize ni pravi, pa spomni na podoben primer: »Tudi pri dvigu minimalne plače so delodajalci opozarjali, da dviga minimalne plače gospodarstvo ne bo preživelo in da bodo sledila številna odpuščanja, pa smo kljub izdatnim dvigom minimalne plače v zadnjih letih priča najnižji stopnji brezposelnosti v samostojni Sloveniji. Višja kupna moč prebivalstva bi ob padanju gospodarske rasti pripomogla celo k obratnemu, zmanjševanju padanja gospodarske rasti zaradi večje potrošnje, kar bi lahko blažilo krizo.«

Da predlog ministrstva zagotovo vsebuje več neznank, da bodo potrebne prilagoditve predpisov in pravil, meni tudi sindikalist Jakob Počivavšek, predsednik sindikata KSS Pergam, in omenja opredelitev samega prejemka, časovno opredelitev, uveljavitev, morebitne pogoje za izplačilo, davčno obravnavo: »A predlog je vsekakor osnova za razpravo in ga pozdravljamo, saj je vsaka nova pravica za zaposlene dobrodošla. Drži sicer, da marsikateri delodajalec tako imenovano božičnico že danes izplačuje, ne pa vsi, prav tako so zelo velike razlike v višini izplačil.«

In kaj kažejo podatki? Koliko božičnic sploh zdaj izplačujejo podjetja in ali višjemu dobičku sledijo višje in »obsežnejše« božičnice?

Podatki finančne uprave kažejo, da je lani, torej v letu 2021, del plače iz naslova poslovne uspešnosti (božičnice ali 13. plače) izplačalo 13.129 delodajalcev, prejelo pa jo je nekaj manj kot 307 tisoč zaposlenih. To je precej več kot leta 2020, ko je 10.742 delodajalcev izplačalo »božičnico« 279.258 zaposlenim, a nekoliko manj kot v predkovidnem letu 2019, ko je 13.479 delodajalcev »božičnico« izplačalo 324.055 zaposlenim.

Ti podatki v grobem kažejo, da izplačila poslovne uspešnosti ne sledijo povsem uspehom gospodarstva. Lani je po podatkih AJPES v Sloveniji poslovalo skoraj 68 tisoč gospodarskih družb s skupno 522 tisoč zaposlenimi in od teh je čisti dobiček konec leta izkazalo 47 tisoč družb s skupaj 453 tisoč zaposlenimi. Te dobičkonosne družbe so lani skupaj izkazale rekordnih 6,53 milijarde evrov čistega dobička ali skoraj dve milijardi več kot leta 2020 in celo 1,26 milijarde evrov več kot leta 2019. A ta lanska rast dobička se ni sorazmerno izkazala v izplačilu božičnic. Čeprav so lani dobičkonosne družbe imele za skoraj četrtino višji dobiček kot leta 2019, so za izplačilo »božičnic« namenile zgolj okrog sedem odstotkov več sredstev (315 milijonov evrov v letu 2021 in 296 milijonov v letu 2019), povprečni bruto znesek »božičnice« na zaposlenega, ki je prejel izplačilo, pa se je povišal za 12 odstotkov (leta 2019 je bil 914 evra, lani pa 1024 evra). Regres, ki je obvezen, je lani izplačalo 65.952 delodajalcev, prejelo 851.580 zaposlenih, za izplačila pa je šlo 1,05 milijarde evrov.

V tujini so ureditve plač, tudi 13. in 14., različne, neposredna primerjava pa je težka. Urednik Financ Peter Frankl je denimo kot zgleden primer v trenutno razgreti debati navedel Avstrijo, kjer ni zakonske zaveze za izplačilo štirinajstih plač: »Je pa to zapisano v kolektivnih sporazumih, tako rekoč vsak delodajalec jih izplačuje. Avstrijska božičnica in regres sta precej manj obremenjena kot normalne plače.« V Italiji je drugače. Ureditev so nam razložili v Slovenskem gospodarskem deželnem združenju v Trstu:

»V Italiji je trinajsta plača (božičnica) sestavni del plače in je torej predvideno njeno obvezno izplačilo. Ta obveza je bila že leta 1960 z uredbo predsednika republike razširjena na vse delavce v zasebnem in javnem sektorju. Urejajo jo kolektivne pogodbe, ki jih sklepajo socialni partnerji, je pa enaka redni mesečni osnovni plači po kolektivni pogodbi. Običajno se izplača v času božično-novoletnih praznikov. Obdavčena je nekoliko drugače kot redna plača, nanjo se obračunajo le prispevki kot pri navadni mesečni plači.« In kako je s 14. plačo, ki se izplačuje poleti, kot pri nas regres? »Predvidena je pri kolektivnih pogodbah v sektorjih trgovine, gostinstva, storitev, prevozov in logistike, ne pa na primer za javne uslužbence.«