16. 9. 2022 | Mladina 37 | Politika
Kdo je energetsko reven?
Uradna merila za energetsko revščino
© pixabay.com
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog uredbe, s katero bodo prvič določena merila energetske revščine v Sloveniji. Po predlogu ministrstva je energetsko revno tisto gospodinjstvo, ki je materialno ogroženo (»dohodek je nižji od praga tveganja revščine«) in prebiva v prostorih z nizko energetsko učinkovitostjo (»potrebna toplota za ogrevanje prostorov znaša več kot 150 kWh/m2 na leto«).
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,5 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
16. 9. 2022 | Mladina 37 | Politika
© pixabay.com
Ministrstvo za infrastrukturo je pripravilo predlog uredbe, s katero bodo prvič določena merila energetske revščine v Sloveniji. Po predlogu ministrstva je energetsko revno tisto gospodinjstvo, ki je materialno ogroženo (»dohodek je nižji od praga tveganja revščine«) in prebiva v prostorih z nizko energetsko učinkovitostjo (»potrebna toplota za ogrevanje prostorov znaša več kot 150 kWh/m2 na leto«).
Materialna ogroženost bi se dokazovala z odločbo o denarni socialni pomoči ali o varstvenem dodatku, nizka energetska učinkovitost prostorov pa z energetsko izkaznico ali – če ta ni izdana – z drugim dokumentom o letni potrebni toploti za ogrevanje ali zgolj s podpisano izjavo vlagatelja, da »živi v stanovanju, ki je energetsko neučinkovito in v katerem pušča streha, so vlažne stene, tla ali temelji ali trhli okenski okvirji ali tla«.
V društvu za sonaravni razvoj Focus opozarjajo, da predlagana merila niso ustrezna. »Ker oseba pod pragom tveganja revščine ni nujno prejemnik denarne socialne pomoči ali varstvenega dodatka, bi kazalo višino dohodka dokazovati s potrdili o prejetih dohodkih v zadnjih 12 mesecih. Izkušnje namreč kažejo, da imajo velike težave ljudje, ki le malo presegajo cenzus za socialno pomoč in varstveni dodatek,« pravi Lidija Živčič in opozarja, kako nujno bi bilo, da merila dejansko zajamejo ljudi, ki potrebujejo pomoč. Hkrati predlog uredbe ne zajema skrite energetske revščine. »O njej govorimo takrat, ko si gospodinjstvo zaradi materialne stiske ne more privoščiti zadovoljevanja osnovnih energetskih potreb in živi v hladnem stanovanju. Energetsko revno je lahko tudi gospodinjstvo, ki je materialno ogroženo, vendar ne prebiva v prostorih z nizko energetsko učinkovitostjo. Zato bi kazalo preoblikovati člen,« dodaja Lidija Živčič.
Kot veliko pomanjkljivost predloga uredbe vidi odsotnost ukrepov; uredba bi bila bistveno učinkovitejša, če bi opredelila ukrepe, med drugim kratkoročne za sodelovanje ranljivih gospodinjstev pri prehodu na rabo obnovljivih virov energij, še pravi. Po predlogu uredbe bo ukrepe predlagala šele posebna delovna skupina, ki jo bo ustanovilo ministrstvo za delo. V predlogu ni ocene števila gospodinjstev, ki po predlaganih merilih spadajo med energetsko revna. Je pa lani Statistični urad RS objavil poskusni izračun in na podlagi podatkov za leto 2018 kot energetsko revna prepoznal okoli 35 tisoč ali štiri odstotke gospodinjstev.
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.