Mariborski hanami

Japonska restavracija Miyabi
Betnavska 21, Maribor
Tel.: 02 320 69 38
Na tatamijih lahko posedate od torka do četrtka od 11. do 20., ob petkih od 11. do 21., ob sobotah pa od poldneva do 21. ure.

Ambient:
med s cvetočimi češnjami poslikanimi stenami je nekaj miz prirejenih tudi za nizko sedenje na tatamijih; muzika je minimalistična tradicionalna japonarica

Napitki:
par japonskih pivakov in sakejev, sicer pa predvsem bele, večinoma štajerske buteljke in za prgišče rdečih polnitev

Vegetacija:
pripravljajo tudi vegetarijanske suši krožnike, tempuro, juho, rezance …

Dostopnost:
lastno parkirišče, v prostore restavracije pa je treba navzdol po stopnicah, zato ni primerna za gibalno ovirane

Fino:
mešana tempura
piščančji jakitori

Ne tako fino:
tun naban zuke

Ajdova juha je 3,8, piščančji jakitori in rezanci jakisoba 8, tempura 11, mali suši krožnik 15,9, sašimi 18, tiramisu s čajem mača pa 3,5 evra.

»Kritik bo morda reko, da sm nor – dobrodošli v Maribor!« je Konzumov svetovalec za štajerske zadeve posebej za to priložnost odpihnil prah s cedeja Ko pride bog in za himno odprave izbral največji hit mariborskega rap kolektiva Dandrough. A ko smo vstopili skozi stilizirani leseni portal, se spustili navzdol, se sezuli in med naslikanimi cvetočimi češnjami posedli po tatamijih, se je zdelo, da bi bilo med potjo primerneje vrteti Rjuičija Sakamota. Miyabi se namreč predstavlja kot prva mariborska japonska restavracija in v polkletnih prostorih vile na Taboru je že dovolj dolgo, da je na sredino miz vgrajene nerjavne žar plošče nehala uporabljati za njih prvotni namen in jih zdaj uporablja kot pladenj za odlaganje prinesenih krožnikov, na katerih se znajdevajo globalno najprepoznavnejše reči japonske kuharije.

Od manj znanih reči, ki smo jih poskusili, velja omeniti tuna nanban zuke – gre za na zeleni solati postrežene koščke ocvrte tunine, ki je bila v Miyabijevi izvedbi presušena in premrzla, tako da je nje všečnost komajda uspelo reševati kiselkasti, rahlo pikantni omaki. Od sitnarjenja imamo v zapiskih zavedno še dejstvo, da so skoraj vse naročene jedi ne glede na vrsto termične obdelave in druge značilnosti na mizo znosili v šusu, in dejstvo, da so bili rezanci jakisoba s piščancem, čebulo in bučkami vendarle malo preveč poslovenjeni in da bi sicer zanimiv in okusen tiramisu s čajem mača veljajo postreči v malo bolj resni obliki, kot je cenen plastičen kozarec.

A vse te reči so bolj fusnote, ki ne spreminjajo prevladujočega vtisa, da so nam v prijetnem ambientu na Betnavski prijazno postregli več kot le spodobno pripravljene jedi, v teh časih pa velja še posebej poudariti tudi zelo zmerne cenovne postavke. V kategoriji cene/enoto tako zagotovo zmaga par nabodalc z na žaru popečenim, silno sočnim in okusnim piščančjim mesom, zelo zadovoljni smo bili tudi z izbiro zelenjave (brokoli, stročji fižol, bučka, korenje, čebula …), mesnatostjo in velikostjo kozic ter delikatno hrustljavostjo in lahkotnostjo tempure, enega od nenadejanih highlightov pa je uprizorila zelo aromatična in okusna ajdova juha, v kateri so poleg zrnc ajde plavali še koščki mesa in narezanega pora.

Tudi v kategoriji, po kateri običajno presojamo raven japonskih restavracij, torej sušiju, se je Miyabi kar izkazal, predvsem zaradi nigirija z osmojenim lososom in ikrami, zanimivo postreženega tamaga (pri katerem je bila kepica riža vstavljena v prerezan večji kos omlete) ter na ledu in z drobno nastrgano kumaro postreženega, minuciozno zloženega sašimija. Pripominjamo le, da bi bilo fino, če bi pri izbiri tunine obvladali tudi kakšen bolj žmohten in masten kos.

Miyabi je zelo prijetna japonska restavracija in upamo, da je prilagajanje lokalnim šegam in pričakovanjem ne bo preveč oddaljilo od prvotno zastavljene resne japonske smeri.