23. 9. 2022 | Mladina 38 | Družba
Slepe fasade
Poslikave praznih fasad
Na slepi fasadi stavbe nekdanje Občine Vič, kjer je zdaj oddelek za gospodarske dejavnosti in promet MOL, sta, nekoliko samoironično, naslikana človek in Zemlja, ki ju kot piton davi cestni vozel.
© Uroš Abram
Javni prostor v mestih soustvarjajo stavbe, ki ga obdajajo. Vizualna podoba teh stavb oziroma njihovih fasad je zato ena od najpomembnejših nalog pri arhitekturnem načrtovanju. Osrednja tema likovne zasnove fasade je navadno oblikovanje okenskih odprtin, saj večina stavb potrebuje osvetlitev. Zaradi racionalnosti poskušamo ob fasado umestiti čim več prostorov, ki potrebujejo dnevno svetlobo, druge pa umaknemo v notranjost. Kljub temu se iz različnih razlogov dogaja, da na večjem delu fasadne ploskve ali kar na celotni ploskvi ni oken. Takim fasadam rečemo slepe fasade. Zaradi odsotnosti okenskih odprtin, ki bi definirale njihovo osnovno geometrijsko mrežo, so kot nepopisan list, ki ga moramo zapolniti – ali pač ne. A kljub ponavljajoči se modnosti minimalističnega pristopa, ki občuduje mogočne nedefinirane površine, je za človeka očitno vendarle bolj značilen »horror vacui« oziroma strah pred praznino, kakor umetnostna stroka označuje podrobno krašenje ploskev, ki bi načeloma lahko ostale prazne. Slepe fasade arhitekti zato navadno obdelamo z vzorci, teksturami, reliefi, zelenjem ali kar s podobami pravih arhitekturnih elementov – slepimi okni, vrati, oboki … Ali pa jih preprosto poslikamo. Pri tem pa upamo, da lastnikov stavbe ne bo premamila vrednost, ki jo ima slepa fasada kot potencialna površina za oglaševanje.
Zakup člankov
Celoten članek je na voljo le naročnikom. Če želite zakupiti članek, je cena 4,2 EUR. S tem nakupom si zagotovite tudi enotedenski dostop do vseh ostalih zaklenjenih vsebin. Kako do tedenskega zakupa?
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.