Je koalicija opustila misel na odpoklic programskih svetnikov RTV Slovenija?

Razgradnja javnega

Kdo je ustanovitelj RTV Slovenija? Republika Slovenija. Kakšne so njene naloge? »Dolžnost ustanovitelja je zagotoviti institucionalno avtonomijo in uredniško neodvisnost RTV Slovenija.« Ali Slovenija, v njenem imenu pa državni zbor in vlada, opravlja naloge? Ne, RTV Slovenija je v globoki krizi, informativni program polnijo ljudje brez profesionalnih kompetenc, pred kamero prihajajo nekdanji sodelavci Nova24TV, vse skupaj pa vodijo posamezniki, ki so trdno prepričani, da so do zdaj na nacionalnem mediju in kakopak v celotni družbi vladali komunisti.

Novinarji in drugi delavci se upirajo, pišejo pisma, stavkajo, pokušajo delovati v skladu s poklicnimi standardi in kodeksom, a po mesecih stavke in množici navdihujočih protestnih shodov je jasno, da je to premalo. Novinarji odhajajo, doživljajo živčne zlome, nekateri se po desetletjih službe v redakciji preprosto zlomijo, ker jim odgovorna urednica informativnega programa Jadranka

Rebernik ali njeni nadomestki odrekajo pravico do ustvarjanja in opravljanja dela. Hkrati se vodstvo javnega zavoda spreneveda, trdi, da je žrtev aktivistov. Kršitev in manipulacij je toliko, da jih je težko našteti. Ljudje, ki so v imenu Janeza Janše prevzeli TV Slovenija, se ne ustavljajo. Zakonske uzance jih ne motijo. Logično, motile niso niti njihovega idola, ki je pred časom vladal v nasprotju z zakonskimi določbami in ustavo.

Kaj storiti? Kako rešiti, kar se rešiti da? Vlada Roberta Goloba se je odločila za defenzivo. Te dni je javnosti pojasnila, da je po tednih mencanja sklenila, da se za zdaj ne bo dotaknila programskih svetnikov RTV Slovenija, tistih, ki institucionalno omogočajo propadanje, saj za odpoklic menda ni dovolj jasnih zakonskih možnosti. Morda, a to ne pomeni, da ne obstajajo. Odvetnik Dino Bauk je tako za Delo dejal: »Če je res, da vodstvo in programski svet povzročata škodo in uničujeta RTV Slovenija, potem se deluje v nasprotju z javnim interesom, v nasprotju s pravico javnosti do informiranja in v nasprotju s svobodo izražanja, ki je za novinarje temelj njihovega dela, ter gre posledično za vodstvo oziroma programski svet, ki ne bi smela obstati.« Vladajoča politika je tista, ki bi morala poiskati pravno pot, po kateri bi zaradi izrednih razmer posegala v delovanje javnega zavoda.

Raje pa razmišlja pragmatično. Pred referendumom si ne želi konfrontacije, začasnih sodnih uredb, pravnih porazov, česarkoli, kar bi lahko ali pač ne bi vplivalo na izid referenduma. Igra igro, čim slabši je informativni program, čim večji pritiski na  novinarje, tem več možnosti je, da bosta Janša in njegova referendumska pobuda, ki želi preprečiti apolitični način imenovanja programskih svetnikov, neuspešna. Je to dovolj? Bo informativni program zdržal še nekaj mesecev? Vlada se je reševanja položaja na RTV Slovenija lotila odločno prepozno, podcenjevala je drugo stran. Naveza Andrej Grah Whatmough, Uroš Urbanija, Vesna Zadravec, Jadranka Rebernik, Jože Možina, Igor Pirkovič ne popušča. Pripravljena je na pravne bitke.

Odpoklic programskih svetnikov ne bi bil unikum. Maja 2014 se je državni zbor seznanil z ugotovitvijo mandatno-volilne komisije, da Matjaž Sterže in Miha Klun ne izpolnjujeta pogojev za člana programskega sveta RTV, in ju je razrešil s položaja. Razlog je bil, da je bil Sterže na seznamu članov stranke Zares, Miha Klun pa je opravljal funkcije v organih stranke SDS, bil pa je tudi funkcionar v državnem organu. Oboje zakon prepoveduje. Predsednica mandatno-volilne komisije je bila takrat Melita Župevc. Danes je državna sekretarka za strateško komuniciranje v kabinetu predsednika vlade. V zakonu o RTV je jasno napisano, da morajo programski svetniki »delo opravljati neodvisno ter nepristransko in so dolžni uresničevati samo interese RTV Slovenija«. Tega pa ne počno.

RTV razpada, politika, ki je bila izvoljena, da prepreči podrejanje javnih podsistemov, ki se ga je lotila Janševa vlada, pa gleda v tla.