Kdo je kdo v »generalnem vodstvu« RTV Slovenija?

Večino dopisov ali sporočil na javni radioteleviziji podpisuje "generalno vodstvo", ki je sicer neobstoječ organ. Razkrivamo imena, ki se skrivajo za to oznako.  

Večino dopisov ali sporočil podpisuje ”generalno vodstvo”, neobstoječ organ po organigramu ali Statutu RTV Slovenija. Kdo se skriva pod to oznako?

Andrej Grah Whatmough, generalni direktor Radiotelevizije Slovenija

Generalni direktor je postal s podporo stranke SMC, ko je ta že bila v koaliciji s stranko SDS. V poslovnih in medijskih krogih je bil pred tem povsem neznan, saj razen svojega podjetja ni vodil nikoli nobenega podjetja z malo ali veliko zaposlenimi. Za Združenje nadzornikov Slovenije je bil to zadosten dokaz, da nima vodstvenih izkušenj, kamor se »nikakor ne všteva vodenje sestanka ali vodenje samega sebe, kadar podjetje nima drugih zaposlenih«. Čeprav je delovno sodišče prav nasprotno presodilo, da pogoje za generalnega direktorja največje medijske hiše v državi izpolnjuje, pa so se celo tam ogradili in dodali, da »ne pa nujno vodstvene oz. izkušnje pri vodenju.«. S pravnimi akrobacijami je spomladi začel nov mandat, ne da bi pred tem odstopil, v medijskem svetu pa si ga bomo zapomnili predvsem po uničevanju največjega javnega medija.

Vesna Zadravec, strokovna direktorica za področje tržnih dejavnosti in programskih vsebin

Desna roka generalnega direktorja je postala potem, ko mu je asistirala že v Nadzornem svetu RTV, kjer bi morala biti predstavnica zaposlenih, a si je namesto tega tlakovala pot v vodstvo RTV-ja. V javnem mediju je sprva delala kot administratorka SMS aplikacij na MMC-ju in novinarka v Parlamentarnem programu, od koder pa so jo velikodušno »predali« Informativnemu programu. Tam je bila gospodarska novinarka, kot sindikalistka pa si je »izborila« tudi položaja voditeljice Poročil in vikend Dnevnikov. Ob plačni stavki javnih uslužbencev pred leti je sama delovala v stavkovnem odboru RTV-ja, sindikalno preteklost pa očitno pokopala, saj z ekipo ”generalnega vodstva” ovira vse stavkovne dejavnosti po vrsti. Je tudi glavna svetovalka generalnega direktorja za kadrovske zadeve – njeni osebni prijatelji z njeno pomočjo prevzemajo vodilna mesta na RTV-ju. S programom in trženjem pred zasedbo položaja ni imela izkušenj, položaj na RTV-ju pa je izkoristila, da-ja postala članica nadzornega odbora Slovenske oglaševalske zbornice.

Drago Zadergal, vodja pravne službe RTV Slovenija

Je druga desna roka generalnega direktorja. Na RTV Slovenija prišel naravnost iz kabineta nekdanjega premiera Janeza Janše, kjer je bil svetovalec. Pred tem je bil zaposlen kot pravni svetovalec v poslanski skupini SDS-a. V zgodovino RTV Slovenija se je uspel vpisati že s prvo veliko nalogo: površnimi, šlampastimi in pomanjkljivo napisanimi opomini pred odpovedjo delovnega razmerja, ki jih je prejelo 38 zaposlenih. Zadergal je preverjen SDS-ov kader: je dolgoletni član te stranke in v imenu SDS-a tudi član Državne volilne komisije.

Uroš Urbanija, direktor Televizije Slovenija

Na RTV je prišel po dveh neustrezno oddanih prijavah za direktorja Televizije Slovenija. Na ta položaj se je zavihtel praktično naravnost s položaja direktorja Janševega Urada vlade za komuniciranje (Ukom), kjer je bil kolovodja finančnega izčrpavanja Slovenske tiskovne agencije (STA). S tem si je prislužil prezir in posmeh v stanovskih in drugih organizacijah v Evropi, zaskrbljenost zaradi teptanja svobode javne besede je izrazila tudi predsednica Evropske komisije Ursula von der Leyen. Na RTV-ju je že bil zaposlen pred 12 leti, kot odgovorni urednik MMC-ja. Tam se je v zgodovino vpisal po ovadbah zoper kolege in sporih v uredništvu. Z javnega medija je odšel po spremembi Statuta RTV-ja. Takrat se je preselil na televizijo Planet TV in kasneje Na strankarsko televizijo Nova24TV. Maščevalni pohod na javni medij je napovedal s t. i. analizami uravnoteženosti poročanja TV Slovenija. Programski ustvarjalci si ga bodo zapomnili po prezirljivem govoru in tvitanju o njihovem delu. Poleg TV Slovenija vodi še svoje turistično podjetje za oddajanje planinskih koč na Veliki Planini.

Dr. Peter Gregorčič, predsednik Programskega sveta

Zaposlen je na Fakulteti za strojništvo kot izredni profesor, v javnosti pa je postal prepoznaven kot politični komentator na strankarski televiziji Nova24TV. Sodeluje v oddajah Bojana Požarja in se z njim tudi druži. V zgodovino RTV-ja se bo vpisal po »demokratičnem« vodenju sej Programskega sveta, ko jemlje besedo vsem, ki ne razpravljajo po njegovem okusu, najraje predstavnikom zaposlenih in predstavnici novinarskega sindikata.

Dr. Borut Rončević, predsednik Nadzornega sveta

V vladi Janeza Janše je bil državni sekretar, le en mesec pred letošnjimi volitvami pa ga je vlada imenovala na čelo javnega raziskovalnega zavoda Rudolfovo – Znanstveno in tehnološko središče Novo mesto. Janševa vlada je zavodu namenila tudi 5,2 milijona evrov in to kljub pomislekom stroke, kaj bo zavod sploh delal in da je nesmiseln. V zgodovino RTV-ja se bo vpisal po mižanju pred nepravilnostmi ”generalnega vodstva”.

Valentin Areh, nekdanji v. d. direktorja Televizije Slovenija

Je ena bolj nesrečnih figur ”generalnega vodstva”. Po nezakoniti razrešitvi Natalije Gorščak (na sodbo se je RTV sicer pritožil) ga je generalni direktor imenoval za v. d. direktorja televizije. Čeprav ga je za ta položaj kvalificiralo le »urejanje« Odmevov, si je hitro kupil simpatije programskih svetnikov, ki so mu zaradi nenehnega praznega sklicevanja na BBC, ORF in ZDF izrekali komplimente o sodobnosti in drznosti. Opozorilom Kolektiva Informativnega programa Televizije Slovenija, ki je svaril pred pogubnostjo Arehovega Programsko-produkcijskega načrta za leto 2022, so začeli verjeti prepozno oz. šele takrat, ko je zavozil svoj lastni »projekt« Panorama. Potem ko sta skupaj z generalnim direktorjem ukinila oddaje, kot so Globus, Točka preloma, Moje mnenje, Z Mišo, Politično s Tanjo Gobec, sem ter tja premikala Zrcalo tedna, Utrip in Intervju, sta dosegla svoj dejanski cilj: gledanost se je zmanjšala tudi do 20 %. Med Arehove večje potegavščine sodi TV-večer po ruski invaziji na Ukrajino, ko je napovedal skupno oddajo z BBC-jem, v resnici pa je TV Slovenija zgolj prenašala in prevajala BBC-jev program. Po izteku mandata vršilca dolžnosti se Areh ne izpostavlja več, generalni direktor pa Areha uporablja kot grešnega kozla za neuspeh PPN-ja, krivca za vse sicer skupne napačne odločitve ”generalnega vodstva”.

Irena Bočko, pomočnica direktorja Televizije Slovenija za finance

Je večna in vsem lojalna finančnica, ki se vsakemu direktorju uspe prodati kot edina poznavalka notranjih finančnih tokov. Bila je desna roka najprej Arehu, nato Urbaniji, ves čas pa svetuje in pomaga generalnemu direktorju, predvsem pri ”kreativnem vodenju poslovnih knjig”, da prikazujejo vsaj kolikor toliko znosno poslovanje RTV-ja. Večina »prihranka« gre na račun bistveno zmanjšanih investicij, kar se že pozna pri povečanju tehničnih težav, vidnih tudi v programu, še bolj pa se bo poznalo v prihodnjih letih, ko bo oprema s pretečeno življenjsko dobo serijsko odpovedovala.

Jadranka Rebernik, odgovorna urednica Informativnega programa Televizije Slovenija

Je odgovorna urednica Informativnega programa z najmanjšo podporo v zgodovini in edina, ki po tem položaju hrepeni tako zelo, da se je nanj zavihtela že drugič. Po razrešitvi leta 2018 in do letošnjega vnovičnega imenovanja po odhodu prejšnje odgovorne urednice je bila razporejena na TV SLO 3 – kot urednica Parlamentarnega programa. Tam sta se z Igorjem Pirkovičem izurila v pripravi »uravnoteženih« političnih oddaj. S položaja odgovorne urednice je bila pred leti razrešena zaradi nevestnega opravljanja dela, nezadostne komunikacije s podrejenimi in zastoja v produkcijskem procesu. Predlog razrešitve je podprla velika večina zaposlenih v Informativnem programu, ki si jo je v tistem mandatu zapomnila tudi po bunki namesto kljuke, ki si jo je namestila na pisarniških vratih, da je novinarji ne bi motili pri deli. V novem mandatu si jo bodo novinarji zapomnili po cenzuri in podtaknjenih prispevkih, nočnem pošiljanju mailov z ukazi in odsotnostjo, ko so potrebni resni pogovori in odločitve.

Anže Ančimer, vodja Multimedijskega centra

Kot tehnologa v radijski produkciji ga je v ”generalno vodstvo” gnala nerealna ambicioznost. Do prihoda v MMC ni imel s to enoto RTV-ja in novimi mediji sploh nobenih izkušenj, prav tako ni imel nobenih vodstvenih izkušenj. Generalni direktor ga izrablja kot poštarja v prenašanju neprijetnih novic upornim zaposlenim. Od njegovega prihoda se je tehnološki razvoj v MMC-ju praktično ustavil.

Igor Pirkovič, v. d. urednika uredništva za nove medije (MMC)

Besedilopisec, avtor himne stranke SDS in scenarist državnih proslav, ko je na oblasti stranka SDS, se je na RTV-ju najvišje povzpel v času, ko je bil direktor TV Slovenija njegov vzornik Jože Možina. V televizijsko zgodovino se je vpisal po neslavnem intervjuju s Thompsonom, lažnim prikazovanjem kot žrtev čistke (čeprav se je z odstopom le skril pred kritiki, obdržal pa je visoko uredniško plačo) in sramotnim vodenje glavnih soočenj pred parlamentarnimi volitvami. Generalni direktor ga je s pomočjo odgovorne urednice Jadranke Rebernik ustoličil za v. d. urednika uredništva MMC, da bi strmoglavili prejšnjo urednico. Na MMC-ju svoje naloge ne opravlja, saj se pred novinarji skriva in je imel z ekipo en sam sestanek. V stavkokaško zgodovino se je vpisal kot urednik, ki je umikal stavkovne novice in s pomočjo »generalnega vodstva« dosegel odvzem administratorskih pravic dnevni urednici. Namesto vodenja MMC-ja (za kar je plačan) se posveča vodenju pogovorne oddaje Arena; tudi s to oddajo se vpisuje v televizijsko zgodovino – po nizki gledanosti in zasedbi termina ukinjenega Studia City. Je funkcionar Združenja novinarjev in publicistov.

Jure Sovinek, vodja Produkcije Televizije Slovenija

Generalni direktor si je njegovo zvestobo kupil z imenovanjem na čelo enote z več kot 400 zaposlenimi. Ta položaj je dobil brez kakršnih koli izkušenj in takoj, ko je izpolnil formalne pogoje – generalni je z zasedbo položaja zavlačeval toliko časa, dokler ni Sovinek pridobil ustrezne formalne izobrazbe. Velja za poslušnega vodjo brez idej in poznavanja tehnologije in ljudi, ki jih vodi. Pred tem je bil vzdrževalec novičarskega sistema v Informativnem programu Televizije Slovenija in montažer. V času njegovega vodenja se je število napak povečalo, oprema je vse starejša, zaradi pomanjkanja naložb je oddajanje programa vse bolj ogroženo.

Dr. Jože Možina, urednik, novinar in voditelj

Do prihoda Uroša Urbanije je iz ozadja usmerjal ideološko »uravnoteževanje« javne televizije. Kot nekdanji direktor TV Slovenija, ki je doktoriral z RTV-štipendijo in gradivom, posnetim za oddajo Pričevalci, velja za glavnega borca proti »aktivizmu« novinarjev Informativnega programa in za najbolj rednega RTV-tviteraša, poleg Uroša Urbanije. Javno se izpostavlja, ko je treba braniti položaj »generalnega vodstva« in svoj lastni položaj, posebej obrambo »svojih« TV-vrtičkov – Pričevalcev in Intervjuja. Je funkcionar Združenja novinarjev in publicistov. Kot zgodovinar pogosto nastopa na dogodkih povezanih s stranko SDS, kjer tudi predstavlja svoje knjige. V televizijskem desku (prostor, kjer nastajajo dnevno informativne oddaje) je bil po dolgih letih spet na dan stavke, ko je na redakcijskem sestanki podprl vodstvo in za stavkokaški Dnevnik pripravil »aktualen« prispevek o pieteti.

**Zapis je bil najprej objavljen na spletnem blogu Tukajsmo.info, ki je nastal z namenom, da javnost obvešča o zaostrenih razmerah na RTV Slovenija in pomenu javnega servisa za demokratično družbo**