Diagnostični center Bled začel štipendirati

»Želiš doseči konkretne cilje v zdravstveni karieri in sprejeti dinamične izzive? Si študent/študentka 2. letnika visokošolskega strokovnega študijskega programa 1. stopnja Zdravstvena nega?« Tako se glasi oglas na plakatu, s katerim je zasebna zdravstvena Skupina DCB - Diagnostični center Bled začela nabirati podporni kader za novo bolnišnico, ki bo predvidoma začela delovati leta 2025.

Letos razpisujejo deset kadrovskih štipendij, naslednje leto jih bodo »trideset ali celo šestdeset«, pravi Zvone Novina, generalni direktor Diagnostičnega centra Bled. Plakate in panoje, s katerimi oglašujejo štipendijo, so obesili v zavode, ki izvajajo »visokošolski strokovni program za zdravstveno nego« v Ljubljani, na Jesenicah in v Novem mestu. Za omenjeni program je bilo za tekoče študijsko leto razpisanih 90 rednih mest in 10 izrednih na Zdravstveni fakulteti Univerze v Ljubljani, na novomeški Fakulteti za zdravstvene vede je bilo razpisanih 70 rednih mest in 85 izrednih ter na jeseniški Fakulteti za zdravstvo Angele Boškin 70 rednih in 60 izrednih mest.

Čeprav Novina razlaga, da želijo s štipendijami »mlade ponovno prepričati, da gre za lep poklic« in »ustaviti trend, da se zdravstveni delavci zaposlujejo izven zdravstva«, priznava, da potrebujejo kadre za novo bolnišnico. »Gre za kadrovske štipendije, katerih logika seveda je, da se prejemniki potem zaposlijo pri nas, ne pri konkurenci.« In: »To smo naredili tudi za to, da se ne bo zgolj očitalo, da že oblikovane kadre jemljemo javnim zdravstvenim ustanovam.« Ponujajo štipendijo 250 evrov na mesec, v primeru boljših ocen pa 275 oziroma 300 evrov na mesec. Da so zneski za študente in študentke »privlačni«, se pohvali Novina. Za primerjavo: za sedanje študijsko leto znaša državna štipendija od 54,23 evra do največ 224,51 evra (224,51 evra dobi študent, ki izhaja iz gospodinjstva, kjer je povprečni mesečni dohodek na osebo do 334,64 evra), Zoisova štipendija, ki je namenjena za študente z izjemnimi dosežki, pa znaša 150,38 evra. Prejemniki državnih in Zoisovih štipendij so sicer lahko upravičeni še do dodatka za bivanje, ki znaša 85,93 evra.

Kakorkoli, za od 30 do 36 tisočakov na leto si bo skupina DCB »rezervirala« prvih deset mladih izobraženih zdravstvenih delavcev.

Koliko pa bodo v novi bolnišnici potrebovali dodatnih zdravnikov? »V bolnišnico bomo preselili obstoječe kadre in potem organsko rasli. V Ljubljani imamo zdaj tri firme (Diagnostični center Bled v Vili Urbana, Kirurški sanatorij Rožna dolina in družba Cardial na Zaloški cesti) in 107 od skupaj 261 zaposlenih v skupini. Osebje, mlade, bomo pridobili s kadrovskimi razpisi. Ne delam si utvar, da nam bo zdaj, ko bomo imeli bolnišnico, kar nekdo podelil koncesije, da bomo lahko več delali in nam bo zdravstveni zavod ZZZS plačal storitve. Če bo – prav, če ne bo, pa pač ne bo,« pravi Novina. Spomniti gre, da bo investicija v bolnišnico po ocenah znašala kar 17,5 milijona evrov (brez DDV) in da sta v ozadju skupine DCB in njene ambiciozne razvojne strategije v zdravstvu obvladujoči lastnici, to sta zavarovalnici Triglav in Sava Re.

Novina pravi, da trenutno 76 odstotkov prihodkov skupine DCB – lani so se zaradi pripojitve Kirurškega sanatorija Rožna dolina podvojili na 24,4 milijona evrov – opravijo na napotnice. »V teh primerih imamo enako plačane storitve kot javni zavodi.« Slabo petino prihodkov je skupina lani ustvarila s samoplačniki (4,4 milijona evrov), za izvajanje programa Svit so dobili 400 tisoč evrov. Konec lanskega leta je skupina DCB izkazala 1,7 milijona evrov čistega dobička, UKC Ljubljana denimo 9,2 milijona evrov čiste izgube.

Glede zdravnikov Novina trdi, da imajo zdaj 45 polno zaposlenih zdravnikov in še približno deset pogodbenikov. »V zadnjem času se veliko zdravnikov, lahko rečem večina, odloča, da gre iz javnih zavodov v samostojno firmo, odprejo s. p. ali d. o. o. Niso več zaposleni v javnih zavodih, ampak se enostavno ’prodajajo’. Pridejo delat na različne lokacije in delajo pogodbeno, z nami in tudi z javnimi zavodi,« pravi. Trdi, da so v preteklosti zdravniki iz javnih zavodov prihajali k njim tudi zaradi večjega zaslužka, da pa se je to zadnje spremenilo v zadnjih dveh letih, ko so v javnem sistemu zdravniki dobivali koronski dodatek. »Presenečeni boste, a pri nas noben zdravnik nima 7000 bruto plače,« pravi in trdi, da plača pač ni edino merilo – niti pri zdravnikih ne.

V njegovem matičnem podjetju Diagnostični center Bled je lani povprečna bruto plača znašala 3628 evrov (upoštevajoč strošek plač in povprečno število zaposlenih), v UKC Ljubljana pa je povprečna bruto plača znašala 2985 evrov (z dodatki in nadomestili). 

POVEZAVA DO GLAVNEGA ČLANKA >>