Robert Golob / »Nekatere spremembe bi lahko dosegli v pol leta«

Na prvem posvetu vrha peterice parlamentarnih strank o morebitnih ustavnih spremembah in spremembah volilne zakonodaje se je po navedbah predsednikov vseh petih pokazalo, da je soglasje o nekaterih možno

Na prvem posvetu vrha peterice parlamentarnih strank o morebitnih ustavnih spremembah in spremembah volilne zakonodaje se je po navedbah predsednikov vseh petih pokazalo, da je soglasje o nekaterih možno. Kot je napovedal premier Robert Golob, bi nekatere spremembe, denimo glede ustavnega sodišča in imenovanja sodnikov, lahko dosegli v pol leta.

Vsi predsedniki parlamentarnih strank so v izjavi po ponedeljkovem srečanju navedli, da je za nekatere spremembe možno doseči soglasje. Kot je izpostavil Golob, so razmere idealne tudi zaradi tega, ker je v parlamentu sorazmerno malo strank in je "zato mogoče usklajevanje lažje, vsekakor pa bolj predvidljivo". Na srečanju se je po njegovih besedah pokazalo, da je ta proces smiselno začeti in da bo zagotovo dal tudi rezultate.

Dogovorili so se, da bodo spremembe poskušali uvesti v več fazah, v prvi fazi bodo pripravili tiste spremembe ustave, za katere ocenjujejo, da bo soglasje lažje in sorazmerno hitro doseči, je dejal Golob. Kot je pojasnil, gre za spremembe glede razbremenitve ustavnega sodišča, glede imenovanja sodnikov mimo parlamenta, objave tudi občinskih dokumentov v uradnih listih in morda tudi o krajšem postopku imenovanja predsednika vlade in ministrske ekipe. Ta sklop sprememb bi lahko po njegovih besedah sprejeli v šestih mesecih.

Premier verjame, da če bodo uspešni pri teh vprašanjih, se bo razvila dinamika medsebojnega usklajevanja, ki jo bodo lahko pozneje uporabili tudi pri težjih vprašanjih, pri katerih so danes še precej daleč od soglasja.

Pri volilni zakonodaji bodo najprej organizirali široko javno obravnavo

Kot je napovedal Golob, bodo pri volilni zakonodaji najprej organizirali široko javno obravnavo, ki bo trajala vsaj šest mesecev in bo pokazala, kateri predlogi so najbolj smiselni, da okoli njih iščejo politično soglasje. V letu ali letu in pol bi morali vedeti, ali je sprememba volilne zakonodaje v tem mandatu možna, meni premier, ki je glede tega, kot je dejal, optimist.

Na mizi je bil tudi predlog o ukinitvi državnega sveta in ustanovitvi pokrajin, ki pa ju ocenjujejo kot težje vprašanje. Golob ju tako uvršča v tretjo skupino morebitnih sprememb.

Predsednik največje opozicijske stranke, SDS, Janez Janša se strinja s predsednikom vlade, da je dvokrožni postopek imenovanja vlade predolg. Po Janševih besedah pa so bolj kot predlogu, da bi ministre imenoval predsednik republike, v SDS naklonjeni predlogu, da bi predsednik republike predlagal mandatarja, ki bi sestavil vlado in šel po zaupnico v DZ.

Tudi v SD in Levici ne podpirajo zamisli, da bi se imenovanje vlade preneslo na predsednika republike. Tako je po Golobovih besedah bolj verjetno, da najdejo alternativni predlog, torej da bi se imenovanje mandatarja in ministrov ohranilo v DZ, ampak bi se postopek skrajšal in bi potekal enofazno.

Luka Mesec: Parlament mora imeti vlogo nadzornika ministrov

Kot je dejal koordinator Levice Luka Mesec, parlament mora imeti vlogo nadzornika ministrov. Fajonova pa je v zvezi s tem poudarila še, da naj si vsak, ki ima mandat za sestavo vlade, sestavi vlado, kot jo želi. Optimizacijo postopka oblikovanja vlade zagovarjajo tudi v NSi.

Glede sprememb volilnega sistema Janša vidi velika razhajanja pri tem vprašanju, kjer da ima koalicija "tradicionalno velike ambicije". Predlog ukinitve volilnih okrajev hkrati s predlogom ukinitve državnega sveta po njegovem mnenju povečuje centralizacijo države. "Škoda, da ni razprave o zadnjem predlogu dr. Ribičiča o kombiniranem volilnem sistemu, ki bi bil nek kompromis med temi predlogi," je dejal. Po njegovih besedah v SDS nikakor niso za "poslabšanje stanja".

V NSi so po besedah predsednika Mateja Tonina pri volilni zakonodaji predlagali kompromisni predlog, in sicer da se ob takšnih spremembah poveča število volilnih enot na 18, v vsaki pa se izvoli pet poslancev.

Odpiranje razprave o novi volilni zakonodaji pozdravljajo tudi v SD. A po besedah njihove predsednice Tanje Fajon po prvih analizah niso naklonjeni povečanju števila poslancev, so pa naklonjeni ukinitvi državnega sveta, pri čemer bi morali posledično govoriti o uvajanju pokrajin. Pri tem imajo po njenih besedah tudi pomisleke pri morebitnem prenosu veta DS na predsednika republike, da se ne bi na predsednika republike prenašalo preveč pristojnosti.

"Če bi se ustanovile pokrajine, potrebe po državnem svetu ne vidimo več, če pa ne, se nam zdi nujno, da se spremenijo pristojnosti državnega sveta."

Matej Tonin,
predsednik NSi

Glede državnega sveta so odprti tudi v NSi - če bi se ustanovile pokrajine, potrebe po državnem svetu ne vidijo več, če pa ne, se jim zdi nujno, da se spremenijo pristojnosti državnega sveta, je dejal Tonin. V zvezi z imenovanjem sodnikov pa je pojasnil, da so to rešitev podprli z dodatkom, da se spremeni tudi Sodni svet.

Janez Janša: Obstaja rahla možnost podpore SDS razbremenitvam ustavnega sodišča

Janša je med drugim ocenil tudi, da obstaja "neka rahla možnost" podpore SDS razbremenitvam ustavnega sodišča z odločanjem o "trivialnih zadevah", a če se določijo bolj obvezujoči roki za ustavno sodišče za odločanje o zadevah, ki so nujne.

Koordinator Levice Luka Mesec pa je navedel, da so predlagali tudi, da se v okviru ustavnih sprememb pogovorijo o rahljanju fiskalnega pravila, saj da ima Slovenija enega bolj strogih v Evropi, kar pa da lahko za nas pomeni veliko razvojno tveganje.

Na vprašanje, ali so se v koaliciji dogovorili, da ne bodo šli v spremembe, pri katerih koalicija ne bo soglašala, je Mesec odgovoril, da pričakuje, da bo "koalicija ostala koalicija".