Predvolilna napoved / Kdo bo zmagal?

Drugi krog sedmih predsedniških volitev, pravzaprav osmih, če štejemo še tiste iz leta 1990, kjer sta se pomerila Milan Kučan in Jože Pučnik, bo čez devet dni, v nedeljo, 13. novembra. V njem se bosta spoprijela zmagovalca prvega kroga, torej Nataša Pirc Musar, neodvisna kandidatka, ki jo je v drugo podprla vsa vladna koalicija in nekdanja predsednika Milan Kučan in Danilo Türk, ter predsednik sveta SDS in poslanec SDS Anže Logar, ki kandidira s podpisi državljank in državljanov, za njim pa stoji stranka SDS, pa tudi NSi in SLS.

Anže Logar je bil zmagovalec prvega kroga volitev. Prepričal je 33,95 odstotka volivcev, kar je v absolutnih številkah volilnih glasov ob nižji volilni udeležbi celo več, kot je SDS zbrala na aprilskih volitvah. Druga je bila Nataša Pirc Musar s 26,87 odstotka glasov. Zanjo je 23. oktobra volilo dobrih 60.000 volivcev manj kot za Anžeta Logarja. Kar je bilo pričakovano, glasovi leve sredine so se v prvem krogu razpršili med druge kandidate. A v drugo gre zares, kdor bo 13. novembra zmagal, bo postal nov predsednik ali nova predsednica Slovenije.

Agencija Ninamedia, ki je že razmeroma natančno napovedala rezultate prvega kroga predsedniških volitev, je 27. in 29. oktobra za Mladino merila razpoloženje javnosti. S kombinacijo telefonskega in spletnega anketiranja so 700 ljudem postavili vprašanje, koga bodo izbrali v drugem krogu volitev. Tistim, ki še niso bili prepričani, so postavili dodatno vprašanje: kdo izmed dveh kandidatov jim je vseeno najbližji, najbolj simpatičen. Na podlagi teh dveh vprašanj so oblikovali volilno napoved. In ta, kot kaže sedaj, ne pušča dvomov, kdo bo zmagal na volilno nedeljo.

Natašo Pirc Musar naj bi tako izbralo 61,3 odstotka volivcev in volivk, Anžeta Logarja pa 38,7 odstotka. Izmerjena razlika je velika. Tudi če upoštevamo interval zaupanja in Logarju prištejemo največje možno število glasov, Pirc Musarjevi pa najmanjšo, je razlika med njima še vedno večja od 14 odstotnih točk. Ti podatki nakazujejo, da naj bi v nedeljo zmagala Nataša Pirc Musar, Logarja pa naj bi na volitvah podprlo manj ljudi, kot je leta 2002 kandidatko iste stranke Barbaro Brezigar. Doseči ali celo preseči uspeh Barbare Brezigar je bil vseskozi nekakšen tih cilj Logarjevega volilnega štaba. Za primerjavo: skupna kandidatka tedanje Koalicije Slovenije je v boju z Janezom Drnovškom zbrala 43,48 odstotka glasov, kar je še vedno najboljši volilni rezultat desnosredinskih predsedniških kandidatov. (Ne)uspeh Brezigarjeve je takrat napovedoval slovo LDS, a to je bilo pred dvajsetimi leti, politične razmere v Sloveniji so danes povsem drugačne, neprimerljive.

Anže Logar ima težave, njegov volilni bazen je očitno plitvejši, poleg volivcev SDS naj bi ga v drugem krogu množično podprli samo še volivci Janeza Ciglerja Kralja, a teh ni ravno veliko.

Napovedana razlika med Natašo Pirc Musar in Anžetom Logarjem je celo višja, kot so napovedi kazale konec septembra, ko se je volilna bitka šele začela. Takrat je bilo razmerje med kandidatoma bistveno tesnejše, ves čas je sicer vodila Nataša Pirc Musar, a razlika med njima je bila le nekaj odstotnih točk.

Struktura križanja anketirancev pokaže zanimive rezultate. Natašo Pirc Musar v veliki meri podpirajo simpatizerji vseh treh koalicijskih strank (Gibanje Svoboda, SD, Levica), pa tudi tisti, ki se ne morejo odločiti, katero stranko bi podprli. Na drugi strani pa Logarja podpirajo simpatizerji stranke SDS, kar 95 odstotkov bi se odločilo zanj, pa tudi simpatizerji NSi, teh je sicer malo manj – 77,4 odstotka. Prehajanja med strankarskima blokoma skorajda ni.

Križanje prav tako pokaže, da naj bi Natašo Pirc Musar podprlo 84,3 odstotka tistih, ki so v prvem krogu volili Milana Brgleza, in 56,9 odstotka tistih, ki so izbrali kočevskega župana Vladimirja Prebiliča. Natašo Pirc Musar naj bi podprla tudi skoraj polovica volivcev Sabine Senčar in seveda skoraj vsi volivci Mihe Kordiša. Anže Logar ima po drugi strani več težav. Njegov volilni bazen je plitvejši. Poleg volivcev SDS naj bi ga podprli samo še volivci Janeza Ciglerja Kralja (77,8 odstotka). Kot torej kaže raziskava Ninamedia, Anžetu Logarju ljudi z druge strani političnega spektra vsaj za zdaj še ni uspelo nagovoriti.

So torej volitve odločene? Lahko Nataša Pirc Musar odpre šampanjec? Ne, to bi bilo naivno. V naslednjih dneh se bodo spet gotovo razširili očitki o domnevno spornem poslovanju njenega moža, o veriženju podjetij, o izogibanju plačevanja davkov – to namreč nakazujejo objave iz propagandnega stroja SDS. Naj na tem mestu ponovimo, da Nataša Pirc Musar ni bila nikoli osumljena kaznivih dejanj gospodarskega kriminala, na sodišču pa je vseskozi nastopala le kot odvetnica. Tovrstno sovražno kampanjo o domnevno spornih računih v tujini in nenavadnih nakazilih je aprila izkusil tudi Robert Golob, a tedaj njegove volilne zmage vsi ti nedokazani očitki niso preprečili. Najverjetneje je imela nasproten učinek. V volilnem štabu Nataše Pirc Musar 21-stranskega dokumenta, prvi ga je objavil Bojan Požar, nekakšne poglobljene analize poslovanja podjetij v lasti moža Aleša Musarja, Nataše Pirc Musar in še nekaterih oseb niso želeli neposredno komentirati. Bil naj bi poln neresnic in izmišljotin.

Med tem Anže Logar in Nataša Pirc Musar še vedno hodita po terenu. Prvi je ob dnevu spomina na mrtve obiskal morišče ob breznu pod Macesnovo gorico, kjer se je poklonil žrtvam povojnih pobojev, a bil je tudi v ljubljanski Gramozni jami ob spomeniku padlim talcem. Druga se je na Facebooku poklonila »žrtvam naše zgodovine«, obiskala pa žalno slovesnost ob grobnici in spomeniku na Sv. Urhu, kjer je bila med drugo svetovno vojno domobranska mučilnica. Nataša Pirc Musar bo v naslednjih dneh obiskala še Velenje, pa Primorsko in še nekaj drugih krajev. Priden bo tudi Anže Logar, obiskal bo Kranj, Laško, Celje, vzpel pa se bo tudi na Raduho, na enega izmed lažje dostopnih dvatisočakov v Kamniško-Savinjskih Alpah. Prihodnji teden so na vrsti radijska in televizijska soočenja, zadnje bo na POP TV, tik pred volilnim molkom, v petek ob 21.10.

O volitvah bodo na koncu odločili volivci, tisti, ki bodo na volitve prišli. V drugem krogu predsedniških volitev je volilna udeležba praviloma nižja kot v prvem krogu. Rezultati prvega kroga in volilna preračunavanja so nakazali, da nižja volilna udeležba koristi Anžetu Logarju. Agencija Ninamedia je sicer tokrat napovedala razmeroma visoko volilno udeležbo, ta naj bi bila 49,2-odstotna, a je hkrati pripisala, da deklarirana, napovedana volilna udeležba običajno presega dejansko. V prvem krogu je bila malce višja, na volitve je prišlo 51,27 odstotka volivcev.