Vse, kar je prav

Bistro Lalu
Trg celjskih knezov 3, Celje
Tel.: 03 777 5 777
Lalu obratuje od ponedeljka do sobote od 12. do 22. ure, ob nedeljah pa počiva.

Ambient:
bistrojska preprostost in sproščenost se začneta že z ambientom: klopi, stoli, v fleten mizni predalček spravljen pribor, svetloba, zvok – vse fino!

Napitki:
regijsko, zvrstno in cenovno pametno odbrana selekcija na kozarec točenih vin; dovolj zanimivih buteljk in tri hišna piva

Vegetacija:
meni je kratek, a tudi vegetarijanci kaj najdejo zase

Dostopnost:
tole je na tako rekoč osrednjem celjskem trgu, parkiraj kje naokoli, potem pa na špancir, v Lalu se pride čez dve stopnički

Fino:
jelenov karpačo
bao buns

Ne tako fino:
sirovi cmočki

Jelenov karpačo, tatar iz kozic, sirovi cmočki in bao buns so stali 11, telečji spider steak 19, sladici pa 6 evrov.

»Še dobro, da smo blizu, drugače bi še kdo dehidriral,« se je ob napis »Voda ni pitna« na eni od velikih polkroglastih fontan na trgu med celjsko mestno hišo in bistrojem Lalu spotaknil najbolj pikolovski sokolookec v vrstah naših inšpektorjev. In res smo že čez kakšno minuto sedeli v sicer majhnem, a udobnem in prijetnem lokalu in v rokah držali kratek in pregleden jedilni list, ki pa je vseeno dovolj zanimiv, da je po naročilu ostalo še kar nekaj reči, ki bi jih bilo fino poskusiti.

Lalu je po le kakšno leto trajajočem Špenglu (Mladina, 26/2014, kdor je bil, ve, da je bil tisti voziček z robo za a la minute mešanje tatarca res epski) drugi celjski bistrojski poskus na laškem gradu poveljujočega Marka Pavčnika in sodeč po videnem in okušanem je zdaj precej bolj prepričljiv kot pred slabim desetletjem. Z Lalu smo končno dobili bistro, ki je res to, kar bistro mora biti: prijeten prostor z zanimivimi, a ne kompliciranimi jedmi, dovolj odprtimi vini, da ni treba ves večer žuliti istega kozarca, predvsem pa je pomembna cenovna dostopnost. V Lalu so skorajda užgali uravnilovko – večina jedi stane 11 evrov, nekaj spektakelskih in večjih reči (z gosjimi jetri in jurčki polnjen piščanec za dva, testenine s kozicami in črnimi tartufi …) pa je, razumljivo, dražjih. V našem scenosledu je bil tak telečji spider steak – gre za poseben kos mesa, odrezan z notranje strani stegna, v Lalu le na hitro opečen, pokapan z lastnimi sokovi in postrežen z zeleninim pirejem in na maslu opečenimi razpolovljenimi brstiči ohrovta.

Sicer pa je bralstvo lahko brez skrbi – v Lalu se zanimive reči dogajajo tudi v osnovnem cenovnem rangu: karpačo nežno, a opazno dimljenega jelena z domiselno opremo iz liofiliziranih malin, svežih borovnic in sotiranih jurčkov je bil spektakularen, sekanica iz jadranskih kozic v aromatski beli župci s kapljami zeliščnega olja pa ni prav veliko zaostajala za njim. Krasni sta bili tudi pac-manovsko zevajoči soparjeni bao štručki, napolnjeni s hrustljavo pečeno marinirano svinjino, kislimi kumarami, kimčijem in z vasabijem ojačano majonezo, so pa bili z enobarvnostjo in enoteksturnostjo (premehki cmočki, skoraj tekoč pire iz bučk, parmezanova krema) ter pomanjkanjem kakšnega oprijemljivega značaja precejšnje razočaranje sirovi cmočki.

Tolažba je bolj kot v obliki sicer zanimivo zastavljene, a ne čisto do konca domišljene potica-inspired sladice (sladoled orehove potice, karamelizirani orehi, krutoni) prišla v obliki krasne skorje na crème brûlée in spremljajoče kremaste, zreducirane, osvežilne – pa, recimo, da se ji še najbolj poda ta oznaka – čežane.

Lalu je dobro zamišljen in simpatično opremljen bistro, v katerem vsi elementi – oprema, jedilnik, napitki, strežba, hrana, cene – usklajeno gradijo sproščen prostor za neformalna druženja. Več tega!