Intervju: Klemen Boštjančič

V Mladininem intervjuju, ki je bil objavljen 28. 10. 2022, je minister za finance Klemen Boštjančič razkril, kakšno stanovanjsko politiko bi naj v prihodnje zasledovala država. Minister zagovarja idejo, da je moč zgraditi dostopna stanovanja brez proračunskih virov in z aktivacijo zasebnih sredstev, kot zgled tega postavlja podjetji Buwog in Vonovia. Kot kaže, vlada načrtuje, da naj bi takšen model stanovanjske preskrbe izvajal SDH, ki bi stanovanja gradil na podlagi premoženja, prenesenega iz DUTB ob hkratnem pridobivanju ogromnih posojil s strani zasebnega trga. To pomeni, da: 1. Stanovanja za najbolj ranljive izpostavlja tržnim nihanjem. 2. Bankam in bogatim investitorjem bodo najemniki plačevali obresti, torej bodo bogati bogateli na račun šibkih. 3. Ker se bo stanovanjska gradnja financirala iz

tržnih mehanizmov, bodo stanovanja neposredno dražja, saj bo znaten del stroškov predstavljalo tudi servisiranje tržnih kreditov. 4. Ker bodo zaradi višjih stroškov višje tudi najemnine, bo država primorana izplačevati visoke subvencije in s tem znatno obremenjevala proračun, ki bi ga mnogo bolj učinkovito porabili z neposrednim vlaganjem v gradnjo javnih neprofitnih najemnih stanovanj preko SSRS in ostalih stanovanjskih skladov.

Ta razmišljanja predstavljajo jasen odklon od koalicijskih zavez ter pozivov stroke in so zelo problematična z več vidikov: 1. Preskrba dostopnih stanovanj brez proračunskega vira je mit. Vprašanje je le, kako se ta sredstva kanalizirajo. Avstrijski model, po katerem naj bi se (selektivno) zgledoval minister Boštjančič, skozi proračun močno podpira javno gradnjo, kar v sistem vnaša stabilnost, gradnjo dostopnih stanovanj, posredno pa prispeva tudi k regulaciji trga in k varnemu najemu. Na drugi strani so modeli stanovanjske politike, ki ne vlagajo v gradnjo stanovanj, temveč iz proračuna subvencionirajo najemnine. Primer tega je Velika Britanija, ki za stanovanjsko politiko potroši največ med državami OECD, a gre velika večina za subvencije najemnin. Posledica takega modela stanovanjske politike so visoke cene in najemnine, nestabilni trgi, zaostajanje gradnje za potrebami, nedostopnost in eksplozija stanovanjskih stisk. Subvencioniranje najemnin uvrščamo med tako imenovane ukrepe na področju povpraševanja, pred katerimi opozarja celo Evropski parlament, ki jih v Poročilu iz 2020 navaja kot primer zgrešene stanovanjske politike.

Država bo v vsakem primeru morala trošiti za stanovanjsko preskrbo. Ali za subvencije ali pa za investicije. V Sloveniji že danes prevladujejo subvencije ob odsotnosti proračunskega vira za gradnjo, kar je tudi glavna težava razmer v Sloveniji. Kar minister predlaga, je le stopnjevanje današnjega modela, za katerega je že dolgo jasno, da ne deluje. 2. Vonovia in Buwog ne moreta biti zgled stabilne preskrbe dostopnih, neprofitnih najemnih stanovanj. Vonovia je sinonim za nestabilna najemna razmerja, dvige najemnin in deložacije. Podjetje, ki ima v lasti 450.000 stanovanj, je letos v prvem polletju proizvedlo milijardo dobička na račun izkoriščanja najemnikov, njen direktor pa zagovarja usklajevanje najemnin z astronomsko inflacijo. Podjetje je bilo tudi glavna tarča ljudskega gibanja za nacionalizacijo velikih najemodajalcev v Berlinu, ki so jo prebivalci mesta tudi podprli na lanskem referendumu. Vonovia ni zgled, ampak opozorilo.

Enako velja za podjetje Buwog. To državno avstrijsko podjetje je konzervativna vlada privatizirala leta 2004, 2018 pa je pristalo v rokah Vonovie. Minister torej zavaja tudi, ko podjetje  postavlja kot zgled gradnje z malo proračunskega denarja, medtem ko je podjetje glavnino svojega fonda zgradilo kot državno podjetje z močnim proračunskim financiranjem. Avstrija je od 2004 dalje prodala reguliran fond dostopnih stanovanj. S postopnim rahljanjem regulacije in statusa teh stanovanj, so ta postala tržna in neregulirana. Gre za klasičen primer privatizacije in okoriščanja z javnim premoženjem. Privatizacijo pa je spremljala ena večjih korupcijskih afer. Zaradi prejema 10 milijonov evrov podkupnine je bil takratni finančni minister leta 2020 obsojen na 8 letno zaporno kazen.

Naš zgled ne bi smel biti ta del avstrijske stanovanjske politike, ampak Dunaj, ki takrat ni sodeloval v privatizaciji, ampak je še bolj okrepil javno investiranje v neprofitna najemna stanovanja. Ravno tako je v zadnjem času okrepil kupovanje zemlje in širi javno last zemljišč. Naš zgled mora biti močno financiranje stanovanjske gradnje, ki ga izvaja Dunaj in ga spodbujajo tudi mednarodne institucije kot je OECD – le tako bomo lahko začeli naslavljati vse bolj pereče stanovanjske stiske.